Moonleejada 2009, 18. 4. '09; Menza pri koritu- Metelkova mesto, Ljubljana
* Zdaj že tradicionalni Moonlee festival, ki služi kot nekakšen letni pregled dogajanja te vzpenjajoče se založbe, je tudi v letošnjem letu postregel z vrhunci svoje produkcije. Tudi tokrat je kot prizorišče služila Menza pri koritu, ki se je izkazala kot osrednje koncertno prizorišče za različne podzemne zasedbe. In vodilna domača ter regionalna založba se skorajda mora znajti v vodilnem domačem klubu. Rezultat je bila polna dvorana oboževalcev in radovednežev petih najavljenih skupin.
Moonlee se je v zadnjem letu ali dveh dokončno izoblikovala kot močna založba, ki v svoje vrste sprejema ustvarjalce iz širšega področja nekdanje Jugoslavije. S specifičnimi taktikami je v času globalne krize glasbene industrije uspela vzpostaviti močno neodvisno povezavo, ki omogoča snemanje, izdajanje in promocijo glasbe v tem deloma še vedno povezanem kulturnem prostoru. Vse to pa brez klasične distribucije in reklamnih principov.
Kot nekateri drugi aktualni podzemni izdajatelji je tudi Moonlee žanrsko kar najširše odprta in nedefinirana. Pod to znamko najdemo bande kot so Debeli precjednik, Entreat pa vse do Analene, Psycho-Path ali Damirja Avdića. Če so organizatorji v lanskem letu izkoristili priložnost in predstavili svežo ploščo domačih velikanov Psycho-Path, je tokratni festival minil brez izrazitih headlinerjev. To bi lahko bili staroste Analena, povsem sveži Bernays Propaganda ali brutalni kantavtor Damir Avdić. Poleg naštetih so ob tej priložnosti zagodli še Hesus Attor in domači melodični punkerji In-Sane.
Slednji so svoj nastop začeli že ob deveti večerni uri, saj si organizator ni privoščil sicer klasičnih zamud pri odpiranju koncertnih dogodkov na Metelkovi. Ker se tudi sam rade volje prepuščam metelkovski ležernosti, je bil nastop teh mladcev nepreklicno zamujen. Ob tem je potrebno dodati, da so In-Sane zanimiva pridobitev založbe, ki svoj debi znotraj nje še pričakujejo.
Kot drugi so se predstavili skopski Bernays Propaganda, ki so svoj veliki potencial nakazali zaradi referenc svojih članov. Instrumentalisti zasedbe namreč predstavljajo smetano skopske hard core scene, a so se po dolgih letih žanrske pripadnosti udarnim načinom odločili ubrati malce drugačne strune ter k sodelovanju povabiti vokalistko Kristino Gorevsko. Iz hard core skupin kot so FxPxOx, Treta smena ali Suns je njihova izraznost prešla v diskoiden plesni post punk, začinjen z odlično koncertno izvedbo. Prav ta četverica je pognala sicer še dokaj zadržano publiko do plesa in ob na žalost natančno odmerjenem času nastopa ponudila najboljšo predstavo tega večera. Ob koncu je pricurljala vest, da Bernays Propaganda lovijo zadnje trenutke veljavnosti svojih vizumov, kar je malce nerodno pomešalo redosled nastopajočih.
Naslednji so na oder prišli legendarni Analena, ki so zaradi svojega staža in statusa nekako obveljali za ključno zasedbo festivala. Kar nekaj vode je že preteklo od aktualnosti plošče Carbon Based, ki jih je utrdila na položaju vodilnih indie ustvarjalcev širše regije. Tokratni nastop se je začel dokaj tipajoče, kjer se je izpostavil slab zvok in občasna neuigranost. Skupino je zapustil eden od članov, zato je vokalistka nase prevzela breme bas kitare. Morda je bil prav to eden od razlogov za mlačno predstavo Analene, ki je svoj nastop odigrala korektno in zavzeto, vendar je manjkalo nekaj tistega abstraktnega občutja, ki bi prebilo nevidno bariero med njimi in publiko. Dokaj začudujoče je eden najboljših živih bandov tega prostora uspel vstati na levo nogo. A dogaja se tudi najboljšim.
V naslednji fazi je oder s svojo neverjetno prezenco zasedel bosanski psiho, Damir Avdić, ki ob svoji humorni, a surovo resnični liriki in spremljavi težke kitare uspeva zapolniti vsak kotiček prostora. Njegovi glasbeni performansi so vselej posebno doživetje, saj opazovalca s svojo interaktivnostjo ne morejo pustiti ravnodušnega. Tokrat se je izkazalo, da sicer neverjeten nastop pred tako velikim avditorijem izgubi ogromno svoje iskrivosti in moči. Bosanski psiho se kljub situaciji ni dal motiti. Pomešal se je med publiko, se spet vzpenjal na oder in prepričal publiko, da je recitirala z njim. A vseeno je obveljalo naslednje dejstvo. Če želite Damirja Avdića ujeti v optimalni luči, ga pojdite gledat in poslušat v kakšno tesno beznico kot je bila legendarni viški Bizeljc.
Za piko na i so se na vrelišču dogajanja predstavili reški utrganci in izmaličevalci glasbe Hesus Attor. Njihov prihod je že sam po sebi ohladil publiko, saj so za pripravo na nastop porabili več kot vsi prejšnji nastopajoči skupaj. Ko so začeli, se je njihov prispevek z vso amorfnostjo in razpršenostjo izkazal za povsem predvidljivega. Neprestano menjavanje ritmov in motivov ter javno izkazovanje norosti je osrednji idejni koncept te zasedbe. Ta se očitno poteguje za titulo najbolj neposlušljivega banda, ki do skrajnosti razsuje strukturo slehernega komada. Sicer korektno in prizadevno izpeljan nastop pa je izzvenel, če ne drugega, neverjetno dolgočasno.
Za konec naj dodamo le, da se je tokratni Moonlee festival predstavil najbolj množično in odmevno do sedaj, kar nakazuje na podjetnost in angažiranost tvorcev te založbe. Nakazuje tudi širino in pripravljenost vključevanja raznorodnih izrazov, kjer so ključni kriteriji kakovost in idejna svežina glasbenih zasedb. In teh je na prostoru nekdanje Jugoslavije ogromno, potrebujejo le večjo pozornost. In prav Moonlee je eden tistih akterjev na sceni, ki jim jo omogoča.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >> Re: Moonleejada 2009!!!
OnaSeBudi [20/04/2009]
kul recenzija!
Drgač pa utopično naprošam osebo, ki je na Moonleejadi (po pomoti) vzela mojo temno modro jopico, naj me prijazno kontaktira na 041533321. tnx:)
odgovori >>