Študentska organizacija univerze v Ljubljani - ŠOU - je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov... Zapis na spletnih straneh ŠOU poraja dvome v to organizacijo ob lanskih predvolilnih in volilnih dogodkih. V demokratičnost ŠOU je posegel prav ventil, ki naj bi skrbel za transparentno in demokratično izvedbo volitev. To je bila volilna komisija.

Ob volitvah v študentski zbor ŠOU se je izgube oblasti ustrašila skupina študentov, ki so lep čas držali vajeti v svojih rokah. Ob zaznavnih spremembah, ki so zapihale tudi ob državnozborskih volitvah, so se skušali predstavniki Samostojne akademske skupine na vse pretege obdržati v kočijaškem prestolu. Vlečni konji v obliki študentov tako ali tako morajo nositi plašnice, zato ni bilo bojazni, da bi konji podivjali. Na drugi strani pa je obstajala skupina borcev za pravice vlečnih konjev. Zahtevala je manj udarcev z biči, odpravo plašnic, svobodo seksualnega življenja konjev in boljšo prehrano za uboge vlečne živali.

Obstoječi kočijaži so se takim idejam ostro uprli. Potegnili so vse ase iz rokavov, tudi take, katerih barve sploh ne obstajajo. Tako so kočijaži odločili, da nekateri borci za pravice konjev ne morejo sodelovati pri upravljanju kočije. Prav na banalen način. Preko lastnih serviserjev kočije so ugotovili, da kandidati za kočijaže ne izpolnjujejo vseh pogojev za postavitev na to mesto. Overjena pisma namreč niso bila poslana po primerni poštni pošiljki, ker je serviser spremenil pogoje pisemskega pošiljanja kandidatur za kočijaška mesta. To pa sploh ni njihovo delovno področje. S tem dejanjem so obstoječi kočijaži in serviserji hudo prekršili vsa pravila igre in začel se je boj na nož. Oškodovani so pripravili medijski linč, ki je bil uspešen. Pravzaprav si takega uspeha na opoziciji niti sami niso obetali.

Krovna organizacija kočijažev, ŠOS, je zaradi nedemokratičnosti pri izvedbi volitev v študentski zbor ŠOU izbrisala ljubljansko študentsko organizacijo iz registra organizacijskih oblik ŠOS. Med študenti je završalo, vendar nekih konkretnih posledic na koži posameznikov ni bilo preveč občutiti. In to kljub odtegnitvi 90 odstotkov finančnih sredstev, ki jih preko koncesijskih dajatev iz študentska dela odreja ŠOS. Večinoma je teklo vse po starem, na ŠOU pa so tekla pogajanja o ponovni, oziroma nadomestni, izvedbi študentskih volitev. Ker te v aktih ŠOU niso predvidene, je bilo treba najprej spremeniti pravilnik o volitvah, ki je omogočil nadomestne volitve. To je storil stari študentski zbor, saj novo izvoljeni ni mogel niti začeti opravljati svojega dela.

Zaradi dolgotrajnosti postopkov na ŠOU, so ponovne volitve izvedli šele dva meseca in pol po izbrisu iz ŠOS, potekale pa so na sedmih fakultetah in to pod bolj ali manj budnim očesom nadzornikov ŠOS. Volilni boj je bil trd in naporen, zmage so se veselili predstavniki Neodvisne študentske mreže in skupaj z že veljavnimi glasovi s prvih volitev dobili večino v Študentskem zboru. Rajanje modrih se je lahko začelo, vendar je bilo kaj hitro treba sesti v sedlo kočije in jo popeljati na pot do ponovne pridobitve vseh finančnih sredstev.

Ko je ŠOU predložila vse potrebne dokumente in dokazila ter zahtevek po ponovnem vpisu v register ŠOS, se je do sedaj nevidena študentska saga lahko počasi zaključila. ŠOU je tako moral predati vsebinska poročila o izvedenih volitvah v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani, izjave in dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v register organizacijskih oblik ŠOS ter izjave in dokazila o zagotavljanju demokratičnosti delovanja. Na seji predsedstva ŠOS 15. aprila letos so na podlagi teh dokazil sprejeli sklep, da se ŠOU lahko spet prisesa na nedrja ŠOS. Skoraj štiri mesece in pol so nedrja ŠOS odtegovala mleko svoji hčeri. Če smo natančni, je ŠOU brez mleka bil 133 dni, 12 ur, 18 minut in 20 sekund.

V tem času se je ŠOU moral ukvarjati predvsem s samim seboj, zato ni mogel konkretno sodelovati pri nekaterih spremembah, ki jih pripravljajo na političnem vrhu. ŠOS je bil tako prikrajšan za dobršno mero pomoči. Tako bo ostalo še nekaj časa, saj se zdi, da mora ŠOU popraviti svoj ugled in spremeniti precej pravil in aktov, ki bodo omogočali večjo preglednost, demokratičnost in predvsem učinkovitost te študentske organizacije. ŠOU se trenutno še vedno ukvarja tudi z izbiro direktorja, nato pa se bo lahko zares posvetil tudi študentskim zadevam. Vendar bodo takrat kaj kmalu že nastopile počitnice, ko študentska populacija nekako mrkne.

Študentska kočija torej očitno potrebuje generalni servis, pregled koles, podmazanje ojes, menjavo bičev za korenček in palico, odstranitev plašnic, sveže seno in vodo, predvsem pa morajo kočijaži ohraniti trezno kri. To pomeni, da se na svoji poti ne smejo ustavljati v vsaki krčmi, se ga naliti in otipavati prsate krčmarice, temveč morajo biti krčme le mesto za počitek in premislek o nadaljnji poti, ki naj jo kočija ubere.

Okoli študentske kočije vandral samotni jezdec JureG.