OFF NAPOVEDNIK SREDA, 04.06. 2003
PODLAGA: CD APR 1 OB 15.00-IH
Danes mineva 14 let, odkar je kitajska vlada na Trgu nebeškega miru v Pekingu s silo zatrla demokratične študentske proteste. Kitajska vlada je takrat zakrivila smrt stotih ljudi, po nekaterih podatkih pa naj bi bilo ubitih več tisoč študentov.
V kitajskih zaporih pa že 14 let sedijo ljudje, ki naj bi bili s študentskimi demonstracijami zgolj povezani. Amnesty International ima podatke o 82-ih ljudeh, ki so po hitrih in nepoštenih sojenjih še vedno v zaporu, na dan pa prihajajo podatki o vedno novih primerih in - kot kaže - je število zapornikov še bistveno višje. To je potrdil tudi Informacijski center za človekove pravice in demokracijo. Po njihovih podatkih naj bi bilo v zaporih še vedno najmanj 500 ljudi.
Organizacija Amnesty International je tako danes ob 14. obletnici pokola na trgu Nebeškega miru pozvala kitajske oblasti, naj poskrbijo za sodni epilog in pravičnost za vse, ki so bili v tem krvavem dogodku ubiti ali poškodovani, družinam žrtev pa naj bi se dodelila tudi ustreza odškodnina. Amnesty pa seveda poziva tudi k izpustitvi vseh zapornikov, ki jih je kitajska oblast hitro in tiho spravila v vse možne zapore, pri tem pa ni pozabila tudi na prosta mesta v psihiatričnih bolnišnicah. Če se na Kitajskem udeležuješ protestov za demokracijo ali jih samo podpiraš, te lahko oblast označi kar za duševno bolnega.
Poslušate s pozivom Amnesty International solidarni Off program Aktualno-politične redakcije Radia študent!
OFF PROGRAM SREDA 04.06. 2003
PODLAGA: CD 5
Kavboj in samooklicani svetovni policaj Bush mlajši je davi prispel v jordansko mesto Akaba, kjer se bo sestal z
palestinskim premierom Mahmudom Abasom in izraelskim premierom Arielom Šaronom. Bushu izraelsko-palestinsko vprašanje očitno krati nočni spanec in ves zaskrbljen poziva obe strani, naj začneta izvajati bližnjevzhodni časovni načrt, ki utopično predvideva vzpostavitev palestinske države do leta 2005.
Ključ za vzpostavitev trajnega miru med Izraelci in Palestinci pa Bush vidi v popuščanju obeh strani. Abas naj zatorej kroti teroristične organizacije, Šaron pa bo mogoče celo omilil omejitev svobodnega gibanja Palestincev, ki živijo na Zahodnem bregu in v Gazi. Po srečanju ne bo skupne izjave, temveč bosta palestinska in izraelska stran objavili ločeni izjavi. Toliko o skupnem prizadevanju za rešitev skupnega problema.
V Irak pa so danes ameriške probleme prispeli reševati inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Ti v Iraku seveda ne bodo obnovili iskanja dokazov o obstoju fantomskega iraškega jedrskega programa, temveč bodo v največjem iraškem jedrskem kompleksu Al Tuvajta preverili tam zapečateni radioaktivni material in ga tudi poskušali zavarovati. Inšpektorje skrbi, ali je jedrski material, ki je od leta 1991 shranjen v kompleksu Mednarodne agencije za jedrsko energijo, sploh varen in ali ga kaj manjka. To zadnje bi verjetno Američane razveselilo.
Medtem ko se Pentagon veselí umika 15.000 ameriških vojakov iz Nemčije, pa se je iz diplomatskih virov v Evropi izvedlo, da Američani le ne bodo odpotovali domov čez lužo. Ameriška vojska naj bi prav kmalu začela uporabljati oporišča na Balkanu, točneje v Romuniji in Bolgariji. Po poročanju ameriških tiskovnih agencij bodo oporišča uporabljali kot vadbene centre za svoje s patriotskimi čustvi prežete vojake. Oporišča pa bodo seveda tudi izhodišče za posege, ki bi jih enkrat v nedoločeni prihodnosti morda znali izvajati na področju Bližnjega vzhoda.
Da pa Američane res ne daje domotožje in se v Evropi počutijo prav dobro, pa priča tudi njihova prisotnost v Bosni in Hercegovini. Mednarodne mirovne sile v Bosni in Hercegovini vodi trenutno zveza NATO, leta 2004 pa naj bi vodenje le teh prevzela Evropska unija. Toda ZDA so včeraj na zasedanju Severnoatlanskega sveta v Madridu rahlo ponergale čez ta časovni načrt. Menijo, da je območje še preveč krhko, da bi ga zveza NATO spustila iz svojih rok. V zavetju NATA hočejo ZDA še naprej skrbeti za vsesplošno varnost območja in poloviti čimveč zlobnih vojnih zločincev.
Ameriški organi pregona in sodne oblasti pa se preganjanju dežurnih zlobnežev vneto posvečajo tudi na domačem terenu. Še posebno so ponosni na nedavno aretacijo osumljenca za bombni napad v Atlanti v času olimpijskih iger. Erica Roberta Rudolpha, ikono ameriških skrajnežev, so ujeli ravno v času obeda, med zagretim brskanjem po smetnjakih. Bržkone ga teži precej kosmata vest, saj naj bi bil poleg napada v Atlanti odgovoren tudi za napad na nek homoseksualni bar in ginekološko kliniko.
Robert Rudolph je tako že nekaj časa visoko kotiral na FBI – evi listi zlih in nevarnih. Nekdanji vojaški veteran in zagret sovražnik vsega, kar ni belo in puritansko, se je na zveznem sodišču v Alabami zagovarjal kot nedolžen. To pa ni spravilo v zadrego tožilcev, ki menijo, da imajo na voljo dovolj dokazov za obsodbo. S svojimi dejanji pa se je močno priljubil rasističnim organizacijam in vsem ljubiteljem bele polti ter prave vere. Policisti tako domnevajo, da so Robertu Rudolphu med skrivanjem po širnih gozdovih Alabame, Georgie, Tenneseeja in Severne Karoline pomagali njegovi somišljeniki, saj jih v tistih krajih ne primanjkuje.
Prav tako pa ni primanjkovalo razlogov za obsodbo treh od štirih osumljencev sodelovanja v domnevni in sploh še neizvedeni teroristični zaroti. Porota zveznega sodišča v Detroitu je namreč smelo in kljub pomanjkanju dokazov obsodila tri Maročane na dvajset, deset in pet let zapora. Alžirec pa jo je tokrat odnesel poceni, saj je bil obtožbe oproščen. Obramba se je pritožila, da so bili dokazi povsem brez podlage, in obsodbe pripisala korenitim spremembam Ameriške družbe po enajstem septembru 2001.
Ameriško pojmovanje poštenega sojenja pa se je še enkrat izkazalo. Domnevna siva eminenca terorističnih napadov na Dvojčka v New Yorku, Ramzi Binalšib, se namreč še vedno nahaja v grabežljivih rokah ameriških sil na tujem. Obtoženemu članu Al Kaide, Zakariusu Musauiju, tako ameriška vlada noče priznati ustavne pravice do zaslišanja Binalšiba. Slednji bi domnevno lahko potrdil Zakariusovo nevpletenost v napade enajstega septembra.
Musaijevi odvetniki zahtevajo Binalšibovo pričanje, vlada pa je že našla salomonsko rešitev. Musauija naj bi po vladnih načrtih poslali kar na vojaško sodišče. Tam bi mu po hitrem postopku postalo jasno ameriško pojmovanje človekovih pravic. Binalšib pa ameriško pravico ravnokar doživlja v nedvomno rahločutnem »procesu mehčanja«, kakor temu pravijo ameriški komentatorji. Najbrž ni treba posebej ugibati, kako ga mehčajo pregovorno nežni ameriški zasliševalci.
Ameriško umevanje sodne pravice pa sega tudi na tuje. V Kuvajtu so tako na smrt obsodili Samija al Mutairija zaradi umora in poskusa umora dveh ameriških državljanov januarja letos.
V Ljubljani so se danes na devetem srečanju zbrale modre glave bivših držav članic SFRJ. Moževale naj bi o delitvi diplomatskih in konzularnih predstavništev. Ker je razdeljevanje te pogače zamudno opravilo, pogajanja potekajo počasi in pravzaprav je gotovo le to, da smo do zaključka sukcesijskih pogajanj še zelo oddaljeni. Do sedaj si je namreč pet držav od sto osmih veleposlaništev razdelilo le pet poslopij. Sloveniji naj bi pripadlo štirinajst odstotkov vsega premoženja, a do tja je še dolga in naporna pot. Naslednice se morajo namreč držati zapletenega delitvenega ključa, ki ga določa dunajski nasledstveni sporazum.
(Urban&Anja)
Komentarji
komentiraj >>