OFF NAPOVEDNIK
Vdovi nekdanjega šefa Jugoslavije, Tita, Jovanki Broz, so po skoraj tridesetih letih ždenja za štirimi stenami domače hiše v Beogradu obeta svobodnejša prihodnost. Na pobudo odvetnika ji bo srbska vlada po 29 letih čakanja izdala potni list ter osebno izkaznico in ex-prvo damo Jugoslavije vrnila med žive.
Jovankina usoda je pričela dobivati črne obrise po moževi smrti. Titova smrt je Brozovi, poleg maršala, odnesla tudi predsedniško palačo, v kateri je bivala, in dokumente, jugoslovanske oblasti pa so jo, brez pravih pojasnil, pustile »uživati« v praktičnem hišnem priporu v eni od rezervnih državnih vil.
Dve desetletji kasneje, po padcu Miloševićevega režima v Srbiji, se je začelo življenje Jovanke Broz izboljševati. Poleg obljub ji je srbska vlada namenila pokojnino, v kratkem pa ji bo - po napovedih - tudi obnovila hišo, v kateri živi, in ji omogočila avtomobil s šoferjem.
Vi pa berete svobodni in izboljšani OFF Program Radia Študent, brez potnega lista in osebne izkaznice.
OFF PROGRAM
Po poročanju pakistanske vojske naj bi v zračni vojaški ofenzivi v polplemenskih področjih okoli severnega Waziristana umrlo najmanj 70 upornikov. Trditve so enostranske, saj reporterji nimajo dostopa do obleganih področij. Napad, ki se je začel včeraj in je domnevno naperjen proti plemenu Janikhel, naj bi bil kolektivno kaznovanje zaradi pomoči talibanom, saj pleme naj ne bi hotelo izročiti pripadnikov Talibanov, ki so bili vpleteni v ugrabitev študentov in profesorjev na lokalni univerzi. Vlada vzpodbuja lokalno prebivalstvo, naj vzpostavi milice, da se zoperstavijo Talibanom in pripadnikom ideje Al Kaide na meji z Afganistanom, vendar ima to velikokrat povračilne ukrepe s strani upornikov na lokalno prebivalstvo.
V indijski zvezni državi Jharkhand je bilo v bližini prestolnice Ranchi v bombnem napadu ubitih deset policistov, šest pa ranjenih. Za napadom naj bi stali maoistični aktivisti, ki po vsej Indiji s podobnimi akcijami opozarjajo na potrebne spremembe na področju zemljiških pravic, kmetijstva in zaposlovanja. Njihov boj za komunistično prevlado traja že dvajset let, v tem obdobju pa je bilo ubitih več kot 6000 ljudi.
Potem ko se jih vsi otepajo in jih zavračajo kot da nimajo z njimi nič, se je pripornike iz ameriškega taborišča Guantanamo odločila sprejeti pacifiška otoška država Palau. Po zagotovilih predsednika Johnsona Toribionga bo Palau sprejel 17 Ujgurov, »humanitarna poteza« pa naj bi bila zgolj začasna. Ujgurske pripornike so ameriške sile v vsej vnemi protiterorističnega boja »pobrale« na afganistanskih bojiščih in jih priprle. Ko so ugotovile, da so pravzaprav nedolžni, se je pojavila težava njihove izpustitve na Kitajsko, kjer prav tako veljajo za teroriste. Vzhodna sila je medtem vse dobre duše, ki bi se ujgurske pripornike odločile sprejeti, že opozorila, da take poteze ne bo gledala z naklonjenostjo.
Združeni narodi in Francija so se zavzeli proti vojaški intervenciji za rešitev politične krize na Madagaskarju, saj naj bi stvar rešili z dialogom. Kriza na tem afriškem otoku je nastala, ko je marca letos s pomočjo vojske vodja opozicije, DJ Andry Rajoelina, z oblasti vrgel predsednika Marca Ravalomanana, ta pa je bil prejšnji teden v odsotnosti obsojen na štiri leta zapora zaradi domnevne zlorabe položaja. Ravalomanana obtožuje Francijo – ki bi rada dialog pod vodstvom Afriške unije -, da podpira Rajoelino, medtem ko trgovinsko združenje vzhodnih in južnih Afriških držav COMESA meni, da intervencija ne bi smela biti izključena kot možnost obnovitve ustavnega reda na Madagaskarju. Enote Afriške unije so sicer lani pomagale pri odstranitvi uporniške vodje tako imenovanega avtonomnega otoka Anjouan Mohameda Bacarja, v stvar pa je bila vpletena tudi Francija.
Libijski predsednik Muammar Gadafi se odpravlja na prvi in zgodovinski obisk k nekdanjim gospodarjem severnoafriške države – Italijanom. Poleg srečanja z najvišjima političnima predstavnikoma – premierjem Silviom Berlusconijem in predsednikom Giorgiom Napolitanom-, bo Gadafi v Rimu skupaj z močno delegacijo »biznismenov« in investitorjev krepil gospodarske odnose, v rimski koncertni dvorani pa bo, podobno kot že pred dvema letoma v Parizu, gostil 700 uglednih Italijank iz sveta gospodarstva, politike in kulture. Skupaj z Gadafijem v večno mesto prihaja tudi beduinski šotor, kjer bo srečanje z nekaterimi gosti. Predsednika Libije na Apeninskem polotoku, po napovedih, utegnejo spremljati protestniki. Demonstracije napovedujejo levičarske organizacije, ki nasprotujejo siceršnji Berlusconijevi in tudi libijski protiemigrantski politiki.
Odbor državnega zbora za zdravstvo je družno, brez glasu proti, pritrdil mnenju vlade in parlamentarne zakonodajno-pravne službe glede zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki mu nasprotuje Skupnost občin Slovenije, saj bodo te imele večje finančno breme. Določbe zakona, ki ureja zavarovanje tistih, za katere prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje občina njihovega prebivališča, so tako, po mnenju obeh organov, v skladu z ustavo, s tem pa se strinja tudi pristojni parlamentarni odbor. Več o seji odbora in razpravi, pa njegov predsednik in poslanec LDS, Ljubo Germič:
Kljub več kot očitnemu strinjanju, so nekateri poslanci opozorili na že omenjene težave, ki jih zakon utegne povzročati občinam. Germič je na to temo povedal:
Pri društvu Legebitra so s partnerji predstavili problematiko multiple diskriminacije, na katero sicer opozarjajo tudi s plakatno akcijo Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?. Več o projektu in tem, kaj multipla diskriminacija sploh je, smo povprašali Romana Kuharja z Mirovnega inštituta:
Zveza združenj borcev za vrednote narodnega osvobodilnega boja je ob 65-obletnici invazije na Normandijo – ki se je začela 6. junija leta 1944 – organizirala razširjeno spominsko sejo v Muzeju novejše zgodovine. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Janez Stanovnik, ki je za Radio Študent o seji povedal tole:
OFF sta pripravila Urh in Nejc.
Komentarji
komentiraj >>