Urad za istraživanje ruda i gubljenje vremena, oprostite, statistični urad banana republike je stasijevsko natančno dognal, kaj se je dogajalo v šolskem letu 2007/2008. 326 izvajalcev nadaljnjega izobraževanja, kako lepo neoprijemljiva klasifikacija, je izvedlo 20.000 (dvajs't tavžnt) kdo-ve-kakšnih programov in zabeležilo 300.000 (tristo tavžn't) obiskov slušateljev.
Ne poročajo, ali so ti na predavanjih spali, tipkali po telefončkih ali gledali v luft. Koliko se jih je samo podpisalo in šlo v bližnji bife, tudi ni znano. Statistike bolj navdušuje desetodstotni porast obiska. Ker je zgolj enajst odstotkov udeležencev evidentiranih v javno veljavnih programih, lahko državi zaploskamo z ušesi. Tako došolavanje ima bore malo zveze z resno šolo in več z vseživljenjskim učenjem. Saj je tako prav, življenje ni dopust niti ne muha enodnevnica.
Študentarija in šolarčki uživajo počitnice v vsem svojem razvratu. Študentje so dobili še dodatno košarico dobrot od dobre babice, mhm, rektorice Kocjančič. Hočeš-nočeš, ker je morala iz špajze potegniti podaljšanje aboslventskega statusa, ki si ga bolonjski zajčki trudijo izboriti že lep čas. Tovarišica rektorica je s stisnjenimi zobmi izjavila, da so absolventska leta po vsaki stopnji študija neracionalna in draga.
To je res, a življenje je tudi drâgo in študentje, ki delajo za preživetje težko spravijo skupaj vse izpite v roku. Generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Majda Širok je izjavila, da status absolventa poteče, če študent ne diplomira v dvanajstih mesecih na dodiplomskem študiju, oziroma prvostopenjskem bolonjcu. Enako velja za podiplomca, oziroma študij na drugi in tretji stopnji bolonjeze.
Torej imajo študentje do preklica praktično možnost tudi na ljubljanski univerzi absolvirati, pavzirati in žurirati kar nekaj let. Če študent doda absolventsko omakico po vsakem obroku bolonjskih špagetkov, to je torej trikrat, se kar nabere učnih let, ko lahko rajža po svetu. Oziroma dela na študentsko napotnico.
Študentski svet je torej lepši, čeprav rektorica svari pred dvoreznim mečem. Tako naj bi študentje zavirali bolonjsko reformo, ki se je ne le po ugotovitvah študentov, marveč tudi kuharjev bolonjeze že nekajkrat usmradila. Hkrati je rekotorica, zaenkrat le z besedami, ošvrknila študente, ki bi se morali bojevati za skrajšanje študijske dobe. To si velja zapomniti, ker univerzitetni mastodont ni še rekel zadnje besede. Več o tem bo znano prihodnje šolsko leto, ko bodo natančni pravniki zvito spremenili zakonodajo in uvedli tak sistem absolventskega staža, kot velja v svetu. Morda ga bodo celo odpravili in uvedli šolnine na rednih študijih, ker smo del Evropske zveze in člani kapitalistične vojaške zveze Nato. V krutem kapitalizmu pa je treba marsikaj plačati.
Študentska organizacija Slovenije ima bolonjsko reformico bolj v čislih in meni, da gre za napake v implementaciji, kar zmanjšuje kvaliteto študija. Avtonomna tribuna, neodvisna študentska organizacija, pa ni predlagala transplantacije bolonje ali lobotomije snovalcev. Reformo »a la bolonjeze« so označili kot vstop neoliberalizma v visokošolski sistem.
O neoliberalizmu bomo govorili drugič, ko se ultrazviti jadralci vrnejo s počitnic na nizozemskih Antilih. Tudi plonkanja na izpitu poslanca Mariniča ne upamo omenjati, ker ta v es-de-esovski maniri grozi s tožbami vsakomur. Stran od strankarskih nečednosti. Stran od starševskih prepirov med Pirančani in Portorožani, ki se vlečejo od Poletja v školjki naprej. Fej bodi odrasle, ki se ne morejo zediniti, kako se bo nek vrtec imenoval in kdo bo zanj plačeval. Takoj v kot in nič risanke za tastare!
Finančne konstrukcije mučijo tudi nekdanjega prvega finančnika Dušana Mramorja, sedanjega predsednika upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Opozoril je počasnejšo rast sredstev za visoko šolstvo v primerjavi z rastjo bruto proizvoda. Po njegovem gre preveč denarja za socialo namesto za kakovost študijskega procesa. Naložbe v visoko šolstvo so nesorazmerne v primerjavi z osnovnim šolstvom. Poleg tega ljubljanska univerza dobiva manj sredstev zavoljo ostalih visokošolskih zavodov. Vse se začne in konča pri denarju, nekateri bodo namesto počitnikovanja morali varčevati in delati za študij.
Delovni dopust si je privoščil tudi predsednik Türk. Ta je začetek julija odprl svetovno konferenco o visokem šolstvu 2009. Na izlet v Pariz se je odpravil z namenom razpravljanja o prihodnosti visokega šolstva tudi generalni sekretar ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Joszef Györkös. Tako je tudi naša dežela mogla razpravljati o prihodnosti visokega šolstva, raziskovanja in puhličiti o odpravi revščine, solidarnosti in dostopnosti visokošolskega izobraževanja s poudarkom na afriški celini. To je sicer dobro zamišljeno, a samo čvekanje ne bo pomagalo črni celini.
Počitnice so, torej vam Ne-minstrstvo za nizko znanje, bedarije in lenuharjenje odsvetuje kakršenkoli miselni napor. Varujte preostanek sivih celic pred propadom do avgusta, ko bo čas za kampanjsko pripravo na izpite.
Kogar je vedno mikalo delo v medijih se lahko pridruži novodelujočemu časopisu Tribuna. Študentska organizacija univerze v Ljubljani namreč išče uredniški odbor, vse od urednika do novinarjev. Do do 1. 9. 2009 se jim lahko oglasite na naslov tribuna@sou-lj.si ali pa pokukajte na spletno stran ŠOU.
Infoblokiral je TiborK.