Včerajšnji nastop londonske zasedbe The Tiger Lillies, ki smo ga mnogi vzeli kot popravni izpit zaradi naše neudeležbe na njihovem prvem koncertu v Sloveniji leta 2004, je minil v visokem pričakovanju. In če je bil njihov prvi nastop v okviru festivala Exodos po besedah očividcev izredno slabo obiskan, je bilo včeraj zvečer v okviru festivala Ex Ponto povsem drugače.
Zaključni dogodek letošnjega festivala je bil odlično zastavljen. S predstavo, ki so jo poimenovali Pesmi o Skuštranem Petru in drugi krvavi verzi, je bilo pričakovati, da se bodo The Tiger Lillies posvetili predvsem glasbi iz predstave Skuštrani Peter, pa smo bili potem navzoči lahko nadvse zadovoljni, ker smo v dveh tričetrturnih sklopih ujeli tudi songe s številnih drugih albumov.
Bogastvo in barvitost tem te prečudne angleške trojice, ki jo navzven najbolj zaznamuje visok falsetto vokal vodje zasedbe Martyna Jacquesa, v živo pride še bolj do izraza. V takšnem kontekstu poslušalec precej bolj zbrano posluša besedila skladb, nekoliko pa k skupnemu razumevanju pripomore tudi vizualna komponenta. Občinstvo je včeraj skrbno poslušalo, kaj ima trojica povedati, povedano pa je bilo mnogokrat tudi odlično vizualizirano in zaigrano.
Spretnost vživljanja v različne vloge junakov njihovih pesmi je bila na zavidljivi ravni, vsekakor pa v maniri pravega brechtovskega kabareta – v osnovi gledališkega žanra, ki pa so ga The Tiger Lillies v dvajsetih letih obstoja na izredno posrečen način transformirali v prvovrstno glasbeno-uprizoritveno izkušnjo. Politična nekorektnost njihovega početja in brezkompromisnost besedil, ki se požvižgajo na lažne družbeno-moralne vrednote so tiste kvalitete njihovega umetniškega delovanja, ki The Tiger Lillies povzdigujejo na piedestal sorodnih ustvarjalcev. Način, kako jim vse skupaj uspe zaviti v nekakšno DIY folijo s punkerskim pristopom, da so povšeči tudi alter-nergačem, pa je sploh občudovanja vreden. Pripomniti velja še to, da čeprav kabaret načeloma sodi v kakšno precej bolj intimno in predvsem zakajeno beznico, njihov včerajšnji nastop zaradi izbire odra ni trpel. Pa čeprav so nastopili le v umetni megli, ki se je vila pod odrskimi žarometi.
V glasbenem smislu so nas The Tiger Lillies včeraj navdušili tudi z nekoliko spremenjenimi aranžmaji pesmi, zaradi česar jih je bilo v določenih trenutkih sicer nekoliko težje prepoznati, po drugi strani pa se v faktografsko natančnost v njihovem primeru tudi nima smisla spuščati, saj je njihova diskografija preveč obsežna in težko obvladljiva še za takega specialista.
Poleg blasfemije in norčevanja iz religioznih, predvsem katoliških verskih svetinj, je ena izmed priljubljenih tematik Martyna Jacquesa tudi spolnost. Tovrstne prakse seveda tudi včeraj niso umanjkale na odru. Najbolj očitno v skladbi Masturbating Jimmy, ali pač v momentu, ko si je Jacques pri igranju na klavirsko tastaturo ob silnem navdušenju publike pomagal z velikim črnim dildotom.
Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki so želeli slišati zven pojoče žage, poleg Martynovega vokala drugi najbolj prepoznaven znak glasbe The Tiger Lillies. Njen otožno jokajoči zven je ozaljšal prenekatero baladno skladbo. Najboljši del njihovega nastopa pa verjetno predstavlja tisti kabarejski del. Cirkus, ki ga je zganjal na odru predvsem bobnar je spravil občinstvo v sproščen smeh. Norčije med skladbama Banging In The Nails, ali pa denimo QRV, so več kot enkrat rezultirale v razsutju njegove, ja prav tako cirkuške, bobnarske baterije. Kokoš na bas bobnu je veselo poplesavala s tačkami v zraku vsakič, ko je s pedalom udaril po opni.
V drugem delu nastopa je na svoj račun prišlo tudi tistih nekaj srečnežev, ki si je zaželelo pehar glasbenih želja. Med njimi se je znašel tudi prepoznavni Freakshow s poudarjenim R, znotraj katerega smo lahko celo prisluhnili nekoliko bolj svobodnemu raztegovanju meha. Točka z jabolki je prav tako poskrbela za navdušen odziv občinstva, ki je vse njihove domislice nagradilo bodisi s smehom bodisi z gromkim aplavzom. Ob samem koncu smo bili deležni še čutno izvedenega jazzovskega in pop standarda Autumn Leaves, ki so ga The Tiger Lillies izdali ob svoji prvi petletki na albumu Births Marriages And Deaths in ga radi igrajo v živo.
Martyn se je v nekem intervjuju nekoč pošalil, da The Tiger Lillies ekstenzivno koncertirajo predvsem zato, ker se njihova glasba na sicer številnih ploščah slabo prodaja. Po navalu na njihovo prodajno stojnico v predverju dvorane, kjer so prodajali svoje plošče s podpisi članov a tudi s krepko zasoljenimi cenami, je temu težko verjeti. Žalostni in utrujeni stari klovni, o katerih je Jacques popeval v enem izmed svojih komadov, pa po prikazanem nikakor ne morejo biti sinonim za skupino The Tiger Lillies v danem momentu. Trije vrhunski klovni so včeraj zvečer na odru Cankarjevega doma spretno dokazali, da so vse prej kot utrujeni.
Komentarji
komentiraj >>