* Eno mojih najbolj presunljivih doživetij se je zgodilo pred leti, ko sva s sestro med vožnjo z avtomobilom tik ob cesti zagledali ležečega psa. Oči je imel zaprte in glavo naslonjeno na tački. Izraz na njegovem obrazu je bil tako spokojen, da sva za trenutek pomislili, da spi. Presenečeni sva obrnili avto in se vrnili proti njemu, nato pa ugotovili, da zadnji del njegovega telesa leži nekam nenavadno vstran in da je pes nepremičen. Mrtev. Verjetno ga je ponoči zbil avto.

Ta njegova spokojnost je bila zame čisti šok in še nekaj časa zatem sem čutila neke vrste izigranost, sram zaradi zavedanja, da mi je bil pes videti lep v svojem spancu ter da zaradi tega nisem mogla verjeti, da je mrtev. Teritoriji, ki jih s svojo nenavadno glasbo pokrivata Natural Snow Buildings, se mi zdijo blizu tej mešanici lepote in globoke žalosti.

Natural Snow Buildings je v precejšnjo obskurnost ovit francoski duo, ki ga sestavljata Mehdi Ameziane in Solange Gularte. Mehdi in Solange sta se spoznala leta 1997 kot študenta. Družila ju je ljubezen do ustvarjanja glasbe, zato sta se od začetka iskala v različnih zasedbah svojih znancev, vendar v nič od tega, kar sta poskusila, nista sedla. Odkrila pa sta moč domačega studia, kot sama pravita, in si v letu 1998 kupila štirikanalni snemalnik. Kompulzivno sta ustvarjala in snemala, pravita, in v samozaložbi objavila dve kaseti (Witch Season v letu 1999 in Two Sides of a Horse leta 2000).

Založba Hinah je leta 2003 založila njun album Ghost Folks, sama pa sta - bojda v 15-ih (!) izvodih - leta 2004 založila album The Winter Ray. Njun najbolj znan izdelek je The Dance of the Moon and the Sun iz leta 2006. Tako Solange kot Mehdi delujeta in objavljata glasbo tudi samostojno, pred nekaj leti pa sta se preselila iz Pariza na vas, kjer lahko iščeta navdih v bližnjih gozdovih in v miru ustvarjata svoje zvočne slikarije.

Od post-rokovskih pokrajin albuma The Dance of the Moon and the Sun sta se Natural Snow Buildings zdaj premaknila v še bolj neulovljivo in na „čistem" zvoku utemeljeno glasbo. Album je tokrat izšel v za njiju neverjetni nakladi 500 izvodov (dvojni cd oziroma trojni vinil), obe izdaji pa sta pospremljeni s stripom, ki ga je Solange ustvarila kot dodatek glasbi. Zgodba stripa temelji na neki romunski pravljici o vampirjih.

Natural Snow Buildings tukaj delujeta skozi dva zvočna modusa. Prvi dominira - gre za dolge, tudi čez 20 minut pretegnjene skladbe, ki se zelo počasi odpirajo pred poslušalcem. V njih duo preliva precej meditativne sprehode skozi zvočne barve, takšne, ki jih je nemogoče ujeti v spomin in ki v resnici bežijo še od najbolj drobne možne asociacije na kakršenkoli leitmotiv.

Drugi modus predstavljajo krajše balade, v katerih je morda najbolj fascinantno odkritje to, da angelski glas v resnici prispeva moški član zasedbe, Mehdi Ameziane.

Četudi gre za precej kompleksno kombinacijo prekrivanja posnetih zvočnih sledi in izrazite uporabe efektov, je rezultat bolj kot ne low-fi zvok, ki v poslušalcu vzbuja občutek nezemeljskosti glasbe dueta. Ko preberemo, da Mehdi in Solange svoj navdih pogosto iščeta v knjigah o čarovništvu, vampirjih in duhovih, nam postane jasno, kam umestiti občutja, ki jih njuna glasba vzbuja. Meglice, močvirja, nezavedno, bizarno, strahovi, neubesedljivo. In nenavadno lepo.

pripravila Katarina Višnar