Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NEDOLŽNEGA STALINA (3069 bralcev)
Sreda, 14. 10. 2009
Nejc M.



OFF NAPOVEDNIK

Vnuk nekdanjega sovjetskega voditelja Josipa Visarijonoviča Džugašvilija Stalina, Jevgenij Džugašvili, še danes objokuje prelomni začetek devetdesetih let, ki je pokopal nekdanjo vzhodno silo. Spremenjena paradigma, ki je delno deikonizirala sovjetske vrhuške, pospešeno in zlobno pa pričela brskati tudi po temnih plateh njihovega delovanja, sili Džugašvilija mlajšega mlajšega v naporna prizadevanja za ohranitev starega sijaja rdeče zvezde, srpa in kladiva.

Da je bil Stalin povsem spodoben voditelj, je moral Jevgenij Džugašvili nazadnje dokazovati novinarju Nove Gazete Anatoliju Jablokovu, ki je zločine njegovega dedka zlobno popisal v posebni prilogi časopisa. Stalinov vnuk se nikakor ni mogel sprijazniti s črno Jablokovo pravljico, v kateri dedek leta 1940 v podzemlje odpelje več tisoč poljskih vojakov v Katinskem gozdu.

Domišljijski motiv pogroma v Katinskem gozdu naj bi še vedno razdvajal Poljake in Ruse, zato se je Jevgenij Džugašvili odločil Jablokovu čistega vina naliti pred sodiščem. Zahteval je umik dedkovega imena iz domišljijskega članka in plačilo desetih milijonov rubljev odškodnine.

Toda kaj, ko je tudi sodišče izgubilo občutek za resnico. Jablokov mit je sprejelo kot fakt, Stalinovemu vnuku pa naložilo plačilo sodnih stroškov. Neopravičeno črnenje Sovjetske zveze se po mnenju Jevgenija nadaljuje, prav tako pa tudi njegova donkihotska borba za povrnitev njene stare in prave slave.

Vi pa berete s pravimi miti posejani OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Severna Koreja se je južni sosedi opravičila zaradi smrti njenih državljanov, ki jih septembra odnesla mejna reka Imjin. Izraženo obžalovanje Pjongjanga potrjuje njegovo včeraj izkazano pripravljenost za izboljšanje odnosov med sprtima Korejama, še posebej ker je bila prav smrt šesterice po severnokorejskem odprtju jeza Imjina povod za ponovno diplomatsko ohladitev. Seul uradnega opravičila Severnokorejcev še ni sprejel, je pa spravitveno namignil, da ni dokazov o »namernem napadu.« Delegaciji obeh držav sicer prav v teh dneh v severnokorejskem mestu Kaesong razpravljata o rečnih regulativah, ki bi podobne nezgode preprečila. Zbliževanje večdesetletnih sovražnic se v prihodnjih dneh utegne nadaljevati s srečanjem med korejskima vojnama razdeljenih družin.

Kitajska bo vlagala v Gvinejo, s katero je sklenila rudarski in naftni biznis. Po napovedih gvinejskega ministra za rudarstvo Mahmuda Thiama bo Peking v gvinejsko rudarsko infrastrukturo investiral 7 milijard dolarjev, afriška država pa azijski sili zagotavljala predvsem surovine. Uspešnost kitajsko-gvinejskega sodelovanja pa je precej odvisna od izboljšana nemirnih političnih razmer v Gvineji. Na njenih ulicah se še naprej vrstijo protesti proti vladajoči vojaški hunti in njenem pokolu 157 demokratični opozicijskih protestnikov pred dvema tednoma. Liderja hunte, kapitana Mousso( izg. muso) Dadisa Camaraja, vse več ljudi poziva k odstopu, nenaklonjenost pa so mu začeli kazati tudi nekateri ministri. Že v ponedeljek je odstopil minister za kmetijstvo Abdourahmane Sano, na nevarnost gvinejskega lezenja v diktaturo pa je opozorila Zahodnoafriška gospodarska skupina. Ob uzurpaciji oblasti decembra lani je Camara napovedal zgolj prehodno vlado in splošne volitve za leto 2010.

Finančni odbor ameriškega senata je s 14 glasovi za in 9 proti potrdil predlog reforme zdravstvenega sistema. Pri glasovanju pa je predlagatelja predsednika Baracka Obamo posebno navdušila tudi republikanska članica odbora Olympie Snowe, ki je posnemala demokratske kolege in podprla reformo. Pred tem so predlog zdravstvene reforme potrdil štirje drugi kongresni odbori, za njeno dejansko uveljavitev pa demokrati potrebujejo 60 glasov. Teh imajo skupaj z dvema neodvisnima senatorjema dovolj, a lahko padec reforme povzročijo nekateri konservativni demokrati. Ti so do tako imenovanega »radikalnega« predloga zdravstvene reforme, ki med drugim predvideva tudi ustanovitev javne zavarovalnice, že izrazili določene zadržke.

Afganistan utegne biti polnejši ne le za ameriške, ampak tudi britanske čete. Kot je razkril britanski premier Gordon Brown v okviru poslanskih vprašanj, otoška vlada razmišlja o napotitvi dodatnega 500-članskega korpusa vojaškega osebja v nemirno državo. Velika Britanija v Afganistanu sicer že ima nameščenih 9000 vojakov, do današnjega dne pa tudi 221 žrtev več let trajajoče zahodne okupacije države. Ob vse glasnejših pozivih za umik čet iz Afganistana, utegne biti zadnja Brownova zamisel v javnosti sprejeta z izrazito nenaklonjenostjo. Zato pa je toliko večjo odobravanje glede dodatnih britanskih vojakov v Afganistanu med britansko vojaško stroko, ki je premierjeva razmišljanja že pozdravila. Pred dokončno odločitvijo se bo Brown posvetoval in uskladil z domačim vojaških vrhom, ravno danes pa odgovarja na vprašanja poslancev ...

Hrvaški sabor na predlog vlade razpravlja o ustavnih spremembah, s katerimi bodo hrvaško zakonodajo prilagodili evropski. V dogovoru z opozicijo bodo v saboru upoštevali tudi njihova dopolnila, s čimer si bo vladajoča koalicija zagotovila potrebno dvotretjinsko večino za spremembe ustave. Največje poudarki ob predlaganih spremembah so na referendumu o vstopu hrvaške v EU, vrnitvi Slovencev in Bošnjakov med avtohtone manjšine in na ustavnem zagotovilu, da med privatizacijo kazniva dejanja ne morejo zastarati.

Vladni predlog glede referenduma o vstopu Hrvaške v Unijo predvideva, da se odloča na podlagi večine volivcev, ki volijo na Hrvaškem, pri vprašanju manjšin pa vladajoča koalicija ne nasprotuje predlogu opozicijskega SDP-a, da poleg Slovencev in Bošnjakov v preambulo ustave vključijo vseh 22 nacionalnih manjšin. Poslanci o spremembi ustave danes zgolj razpravljajo, glasovali pa bodo, v skladu z dogovorom, po opozicijskih dopolnitvah predloga ustavnih sprememb.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije – SVIZ - je na ministrstvo za šolstvo in šport naslovil dopis zaradi nepravilnega obračunavanja učne obveze učiteljev. Več pa predsednik SVIZ-a Branimir Štrukelj:



Štruklja smo vprašali tudi, ali so z ministrstva prejeli odgovor in v kolikšnem času pričakujejo odpravo nepravilnosti:



Odbori in komisije državnega zbora se seznanjajo s predlogi proračuna za leti 2010 in 2011. Proračun za prihodnji dve leti so imeli tokrat v delu poslanci na odboru za kulturo, šolstvo in mladino, na odboru za promet, odboru za obrambo, komisiji za narodni skupnosti in komisiji po zakonu o preprečevanju korupcije. O čem je tekla beseda na odboru za kulturo, šolstvo in mladino, nam je povedal podpredsednik odbora in poslanec Zaresa Vito Rožej.




Predsednik vlade Borut Pahor je potrdil ime kandidata, ki ga bo predlagal za ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Tako bo najverjetnejši naslednik Zlate Ploštajener po pričakovanjih Henrik Gjerkeš iz Prekmurja, sicer trenutno predavatelj na Univerzi v Novi Gorici in sin podpredsednice Desusa Marije Dugonik Gjerkeš.

Študenti socialnega dela so pred matično fakulteto pripravili shod za sistemsko ureditev pripravništva v socialnem varstvu. Več o težavah študentov socialnega dela pa ena od organizatoric shoda Monika Bohinec:



Predstavniki študentov in predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sicer že 7. oktobra oblikovali delovno skupino, ki bi odpravila neizvajane pripravništev. Bohinčevo smo vprašali, ali je bil v tem času dosežen kakšen napredek:



Komentarji
komentiraj >>