Današnji OFF info je spisala Janja, prikimavala ji je Ana K., odgovornost nosi Peter.
Medtem ko vlada v svetu zaskrbljenost zaradi vsesplošnega segrevanja Zemlje, so na Antarktiki poletja iz leta v leto bolj mrzla. Zaradi stalnih zniževanj temperatur, je v tem osrčju ledenega kontinenta vse manj življenja, suhe doline se spreminjajo v prave puščave, v katerih ledu sploh ni več. Ostalo je le še nekaj slanih jezer, ki žejno čakajo na kratke vodne tokove, ki nastajajo pri taljenju ledenikov.
Tudi življenje v teh dolinah zamira. Pingvini in tjuljni so že spakirali in odšli iskat novo življenjsko okolje. Ohlajevanje pa je močno prizadelo tudi ekosisteme, ki se nahajajo med ledom in vodo, povzročilo pa je popolno uničenje nematodov oziroma neke vrste nečlenarjev.
Rezultati omenjene raziskave vseeno ne pomenijo, da se Zemlja ne ogreva. Antarktika je klimatološko izolirana od ostalega sveta s hladnim morskim tokom Tihega oceana, zaradi katerega je ta kontinent tako mrzel.
Poslušate klimatskim razmeram prilagojeni off-program radia študent.
Argentina se že štiri leta sooča s hudo gospodarsko recesijo in s tem posledično vse večjo revščino. Decembra lani je ljudem zmanjkalo vsakdanjega živeža, zato so stopili do najbližjih trgovin in odnesli vse, kar se je odnesti dalo. Tedanja vlada je izgubila trdna tla pod nogami in vzpostavila se je nova, ki je počasi začela reševati kaotično stanje v državi. Včeraj je sprejela nujne ukrepe zaradi pomanjkanja hrane in zagotovila nakup živeža v vrednosti 250-ih milijonov dolarjev. Vlada pa se boji, da bodo sestradani Argentinci hrano dobesedno razgrabili, zato bo v razdeljevanje aktivirala vsega hudega vajene vojake in policiste.
Na nujnost sprejetja ustreznega ukrepa opozarja tudi z modricami okrašeni ameriški predsednik George Bush junior. Argentince je podučil, da si z delnimi ukrepi država ne bo opomogla. Šele ko se bodo čvrsteje oklenili odločnih tržnih reform in ko se bodo popolnoma prepustili političnim zahtevam mednarodnega denarnega sklada, bodo Američani velikodušno prispevali kakšen dolar v njihovo državno blagajno. Sicer pa je Mednarodni denarni sklad že odobril enoletno podaljšanje odplačila dolga v višini skoraj milijarde dolarjev, ki naj bi ga Argentina prvotno poravnala do danes.
Amerika nadaljuje tudi s dolgoročnim projektom reševanja afganistanske krize. Ameriški državni sekretar Powell je predsedniku prehodne afganistanske vlade Karzaju zagotovil, da jih ameriški sobratje nikakor ne bodo pustili na cedilu v teh težkih trenutkih, za ovratnik pa jim bodo milostno dihali tudi v prihodnosti. Najprej bodo finančno velikodušni, nato pa bodo s svojimi programskimi usmeritvami sodelovali pri obnovi šolstva, zdravstva in ostalih področjih, ki so nujna za normalno funkcioniranje države.
Talibani, ki so prisilno zapustili Afganistan, se mudijo v ujetništvu ameriškega oporišča Guntanamo Bay na Kubi. Človekoljubne organizacije so glede komoditete domnevnih teroristov zelo skeptične. Govori se namreč, da so ujetniki v premajhnih celicah, za nameček pa so brez strehe izpostavljenim vsem vremenskim neprilikam. Rdeči križ bo na današnji ekspediciji vse govoričenja preveril, vendar pa je sporno predvsem ameriško interpretiranje statusa ujetnikov. Ameriške oblasti namreč trdijo, da so ujeti talibani zgolj “nezakoniti borci” in ne vojni ujetniki, zato tudi niso upravičeni do zaščite v skladu z ženevskimi konvencijami. Zahodne zaveznice ostro kritizirajo ameriško samovoljno politiko in jih opozarjajo, da s tem ravnanjem kljub vsem ugovorom kršijo ženevsko konvencijo.
Trmasti in brezkompromisni so Američani tudi v pogajanjih z Rusi glede napovedanega zmanjšanja jedrskih zalog. ZDA še vedno vztrajajo, da bodo del uničenih jedrskih konic uskladiščile za morebitno uporabo nekoč v prihodnosti, Rusi pa vztrajajo, da se orožje šteje za uničeno, če je res uničeno.
Bush je še vedno za sodelovanje in pogovore, malce manj pa je navdušen nad idejo, da bi z Rusi sklepal kakršnekoli pravno zavezujoče posle.
Pred enajstimi leti so Združene države začele svojo politično vizijo krojiti na iraških tleh. Tega se je z versko nabitim nagovorom narodu spomnil tudi njihov predsednik Sadam Husein in poudaril, da je Irak, ki je že preživel Zalivsko vojno, dobro pripravljen na morebitno ameriško antiteroristično akcijo na njihovih tleh. Še vedno pa moli boga, da jim bo tokrat prizanešeno.
Komentarji
komentiraj >>