* Do nedavnega se v širšem prostoru Balkana zaradi kulturno političnih razmer na glasbeni sceni ni vzpostavilo veliko posameznikov in kolektivov, ki bi na prizorišču pustili večji pečat. Nekaterim je premagovanje meja in s tem večjo prepoznavnost uspelo vzpostaviti že dosti pred trenutno pričujočo ekspanzijo prehajanja različnih bendov zlasti znotraj nekdanje Jugoslavije. Med njih že vrsto let sodi zagrebško-ljubljanska naveza Analena, ki je svojo pot začela tlakovati ob koncu devetdesetih let, svoj dandanes značilni zvok pa je z nadgradnjami ujela zlasti v novem tisočletju.

Analena je zasluženo postala vseprisotna in prepoznavna v širšem regijskem smislu, četudi zgolj v omejenih podzemnih krogih. Po odločnih začetkih, ko se je tedaj še peterica angažirala v polju tršega punka, hard cora ali emo cora, je leta 2004 izšla prva velika plošča z naslovom 'Carbon Based'. Do tedaj so se namreč vrstile le krajše izdaje, vključno s skoraj že izumrlo vrsto tako imenovane split plošče, izdane za podzemne založbe Get Off in Mesmerized Records. S prvencem je skupina ne-naključno presedlala k domači Moonlee Records, ki je tedaj pravzaprav šele začenjala svojo pot.

Tega leta je namreč postavo okrepil Miran Rusjan, vodja založbe Moonlee, ki je začela vzporedno in organsko rasti s samim bendom. Njeno zavetje pa je nekako blagodejno vplivalo na samo zvočno podobo, ki je skupino tudi popeljala do širšega prodora. Analena tako koncertira na odrih od Turčije do Nemčije, njihov izraz pa je temu primerno globalen. Tako veljajo za glas aktivističnega gneva in upora, ki se neformalno, daleč stran od pozornosti množičnih medijev širi po Evropi. Če je bil zvok v začetkih podvržen inovativnemu kričavemu hard coru, se je s prvencem celostna podoba nekoliko omehčala in predvsem žanrsko razgibala.

Kar pet let je bilo potrebno čakati na nov studijski izdelek, ki ga je najavilo okrepljeno koncertiranje v zadnjih mesecih. Skupino je vmes zapusti basist Six, tako da v trenutni postavi to vrzel uspešno zapolnjuje vokalistka Ana. Album 'Inconstantinopolis' ponuja zanimivo, a obenem tudi nekako predvidljivo podobo, ki se deloma navezuje na lastno ustvarjalno kontinuiteto, deloma pa uvaja določene nadgradnje. Ohranjena je osnovna ideja, ki pa je tokrat še bolj odklonska.

Hitrejša ritmika, izhajajoča iz punka in hard cora, se je v osnovnih linijah dodobra upočasnila in povzela bolj rockersko pogojene osnovne elemente. Značilna melanholičnost, ki je kljub odločni in udarni podobi vselej bivala v podtonih večine komadov, pa je z novo izdajo postala še veliko bolj izrazita. Analena v določenih segmentih komadov prehaja v popolnoma nedistorzirane faze, kjer prav vokalni prispevek še pridobi na moči. Značilno večglasne interpretacije s tovrstnim mehčanjem celostne zvočne podobe dobivajo vse več manevrskega prostora.

Pa da ne bo pomote. S tem zasedba ni izgubila svoje značilne udarne moči in neposrednosti. Komadi so ostali relativno kratki, spevni in hrupni obenem, ohranjajoči osnovne motive od začetka do konca. Skladbe kot so '108: Cedar Calling Dawn', 'Horror Vacui' ali nedavni RŠ hit 'Off With My Head' temeljijo na povsem spevnih rockerskih predpostavkah, ki to formo občasno presegajo zlasti na račun bolj surovega kitarskega zvoka in rednih kričavih vokalnih vragolij.

A vsekakor je nova upočasnjena in omehčana celostna glasbena podoba zlahka dojeta v zelo pozitivnem smislu, saj dosledno nadgrajuje lasten uveljavljeni izraz.
Album 'Inconstantinopolis' vsekakor ne bo po godu tistim, ki so prisegali na malce trši način in predvsem hitrejši tempo te zasedbe. V tokratni inkarnaciji Analena zvenijo bližje kakšnim Pixies, At the Drive-In ali celo Hole, kar pa se ob svojstvenem pristopu izkaže za dobre rešitve. Vsekakor lahko to dojamemo kot logičen korak v razvoju nekega banda, ki se noče ustaliti na mrtvi točki lastnih žanrskih okvirjev. Ob koncu plošče se znajde v popolnoma pop rock maniri strukturirana pesem 'Heads or Tails', ki se v svoji raztegnjeni formi še najbolj pomehkuži in približa potencialni vsesplošni všečnosti.

Analena bo z aktualno glasbeno estetiko in svojo celostno podobo vsekakor pritegnila širše občinstvo, ob dobri promociji pa lahko morda računa tudi na preboj v mainstream vode. A to na tem mestu sploh ni pomembno. Album 'Inconstantinopolis' je zaokrožen, premišljeno narejen in odlično izveden zvočni zapis, ki ne prinaša radikalnih sprememb in presenečenj, a kljub temu postavlja zasedbo v drugačno zvočno perspektivo.

pripravil Miha Colner