OFF NAPOVEDNIK
Nobena skrivnost ni, da se Združene države Amerike z vsemi štirimi upirajo vstopu v za zdaj še nekoliko majavo barako mednarodne institucije kazenskega prava, sicer znane pod kratico ICC. Gotovo pa ni bilo pričakovati, da bodo ravno državljani te države v samem vrhu tožnikov na tem sodišču. Prvo mesto po številu tožb gre sicer Nemcem s 93 vloženimi zahtevki za tožbe, takoj za njimi pa so državljani velesile s 70-imi, njim sledijo Francozi z 58-imi zahtevki. Trditev, da bodo ZDA zaradi tega odstopile od politike, ki jo trenutno vodijo v zvezi s tem sodiščem, je zagotovo v domeni fantazije. Vednar pa ta podatek kaže na upravičenost sodišča tudi v očeh tistih, katerih najvrlejši predstavniki delajo vse, da bi sodišču onemogočili delovanje.
V zvezi s tem še vedno ne moremo mimo aktualnega vprašanja držav, ki si ne morejo privoščiti nadaljnega krhanja odnosov z ZDA. Kakor je znano, so ZDA z nekaterimi izjemami neubogljivim že odtegnile denarno pomoč na vojaškem področju, zagotovo pa tudi nadaljni pritiski v tej smeri niso izključeni. Ali se bomo »biča željni, biča vajeni« oprijeli sporazuma, ki nam ga je prepustila dinastija Karađorđevićev, ali pa bomo morda posnemali ravnanje sosednje lepe, še ni obelodanjeno. Ta je z nasprotovanjem velikemu bratu mimogrede izgubila veliko večji kos vojaške pogače kot podalpska provinca, sedaj pa mu v upanju na odpuščanje ponuja svoje sile za napotitev v novoosvobojeni Irak. Le upamo lahko, da bo tudi slovenska kri pomagala gnojiti iraško grudo ob varovanju investicij države, s katero se mladika trudi ohranjati najpristnejše bratske odnose.
OFF PROGRAM
V nasprotju s predhodnikom, ki mu je zapustil rekordni presežek v javnih financah in solidne mednarodne odnose, je veleumu iz deviško Bele hiše uspelo priti na rekordni primanjkljaj, medtem ko o mednarodnih odnosih itak ne kaže zgubljati besed. Magična številka 475 milijard zelencev bojda še ni zgornja meja primanjkljaja, ki ga je najbolj razvitemu gospodarstvu uspel naprtiti gospod Bush in s tem sprožil ostre kritike demokratov. Slednji, ki so po sanjah o Iraški nafti spet poskusili igrati opozicijo, so tako dobili priložnost, da ameriško volilno telo spomnijo na točko, ki je lahko najbolj boleča, če ni urejena – na dolarje. Vendar pa ima veliki vodja tudi tokrat pripravljeno rešitev – uganite kaj: varčevanje pri vsem, razen pri vojski in domovinski varnosti. Dragi Američani, zategnite pasove in »za domovino z Bushem naprej« v nove zmage.
Za vojsko pa se ne navdušuje le veliki predsednik, pač pa tudi nova oblast v afriški državi Sao Tome in Principe. Le kako se ne bi, ko pa je sama sestavljena iz generalov, in je skratka vojaška. Slednji so prišli na oblast z vojaškim udarom in takoj uredili stvari v državi tako, da so zaprli predsednico vlade in prevzeli nadzor nad televizijo, radiom in centralno banko, kakor je to pri takšnih prevzemih oblasti v navadi.
Evropska komisija bo danes sprejela poročilo o pripravljenosti desetih držav pristopnic na črpanje denarja iz strukturnih in kohezijskega sklada EU. Najverjetneje bo Slovenijo opozorila, naj se neha obotavljati pri izdelavi progamov za črpanje denarja iz omenjenih skladov, sicer do njega ne bo upravičena. Kot kaže, se naši dragi upravi ne mudi pri prejemanju pomoči za razvoj države. Verjetno bi šlo hitreje, če bi EU ustanovila sklad za nakup letala.
V Iraku ništa novo. Statistika je spet zabeležila eno smrtno žrtev in dva ranjena med ameriškimi vojaki. Svoboda ima pač svojo ceno!
Mladi ljubljanski aktivisti so se za zmeraj poslovili od Avtonomne cone Molotov ob železniški progi, ki jim je leto in pol nudil zatočišče, jim omogočal prijateljevanje in ustvarjalno delovanje. Tole so Molotovu njegovi zvesti prebivalci zapisali v slovo: “Bil je naš oče, naša mati, naš brat in sestra obenem. Za kratek čas je bil sposoben združiti tokove gibanja svežih vetrov, ki so vsak na svoj edinstven način opozarjali na probleme sodobne družbe. Spominjali se ga bomo takega, kot je bil lansko poletje, poletje odpora in upora za obstanek”.
Nekdanji Molotovci si zdaj že urejajo domek na novi lokaciji, o čemer smo na našem radiu že poročali. Kako napredujejo z delom, je povedal Matej.
/////////////////////////////////////////////////////////
Manj prijetna usoda pa je doletela nočne prebivalce ljubljanske Cukrarne, stavbe, v kateri je ustvarjala in preminila večina slovenskih modernističnih pesnikov in pisateljev. Danes zjutraj okoli pete ure je celotno stavbo zajel požar. Gasilcem ga je uspelo pogasiti v dobrih dveh urah, rešili pa so tudi osem brezdomcev, ki so v Cukrarni prenočevali. Vzrok požara še preučujejo, prav tako obseg škode, ki so jo povzročili ognjeni zublji. Cukrarna je že nekaj let nujno potrebna sanacije, vendar se zaradi postopka denacionalizacije, kateremu je podvržena, z njo nihče ne ubada. K začasnemu vzdrževanju takih zgradb je sicer zavezana mestna občina, a se ji obnova kraja, kjer so zapiti umetniki iskali smisel življenja, očitno ne zdi potrebna.
Predstavniki konzorcija sekcij ŠKUC-LL, LEGEBITRE, ŠKUC MAGNUSA ter ŠKUC-ovega Roza kluba so se lotili evalvacije načrtov za zakonsko vzpostavljanje enakopravnosti istospolnih parov. Na nedavni paradi ponosa v Ljubljani je bil 15. julij, torej včerajšnji dan, določen kot rok za vložitev predloga Zakona o registrirani partnerski skupnosti. Ta bi partnerjem v istospolnih zvezah podelil pravice in dolžnosti enakega obsega, kot so jih deležna heteroseksualna partnerstva, z izjemo posvojiteljskih pravic.
Rok se je včeraj iztekel. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa se je odločilo, da bo zakon prej poslalo Vladi, kar pomeni, da bo sprva deležen medresorskih usklajevanj in potrjevanja v Vladi. Social-minister Dimovski pa zagotavlja, da bo v parlamentarno obravnavo poslan jeseni ter sprejet do konca letošnjega leta. Za podporo pri sprejemanju dotičnega zakona se menda ni bati, večinski del vladajoče koalicije pravi, da je “PRO”, zakonska ureditev statusa istospolnih partnerstev pa je opredeljena in načrtovana tudi v famozni koalicijski pogodbi.
In bistveni, vsebinski ocvirki predloga zakona? Uveljavili bi možnost pridobitve statusa svojca, prenašali socialna, zdravstvena in pokojninska zavarovanja po partnerici oziroma partnerju, urejali dostop do dednih pravic, premoženjska razmerja ter opredelili pravice in dolžnosti glede preživljanja nepreskrbljenega partnerja ali partnerice. Tako bi zakon povezali tudi s 14-im členom Ustave, ki zagotavlja enakost državljank in državljanov ne glede na njihovo gmotno stanje, vero, spol, raso ali druge življenjske okoliščine. Zakaj je potem sploh potreben zakon, če bi lahko zgolj spremenili ustavno dikcijo? Pojasnjuje Miha Lobnik.
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Homoseksualnost je danes v kakih 70-ih državah sveta kriminalno dejanje, ki se kaznuje z zaporom, bičanjem, kamenjanjem in celo z usmrtitvijo, na primer v Čečeniji, Savdski Arabiji, Kuvajtu, Pakistanu, Ugandi, Namibiji, Alžiriji, na Kubi, v nekaterih zveznih državah ZDA, v Maleziji in na Karibih. Druge, tudi evropske države, pa homoseksualnost preganjajo z zakoni, ki spodbujajo zapostavljenost na področjih zaposlovanja, izobraževanja, sporazumne starosti, svobode izražanja in združevanja. V saboru “lipe njihove Kroatske” pa o dotični tematiki ravno te dni poteka razprava.
Okoliščine vsekakor narekujejo previdnost. Zakon ni romal direktno v Državni zbor, poslanci pakirajo počitniško prtljago, jeseni pa se začenja predvolilno komolčenje. In kaj, če zakon pade? Gremo na referendum?
/////////////////////////////////////////////////////////
O.K. Kaj pa, če nas po burnih volitvah čaka izvolitev koalicije, bolj zavezane ohranjanju tradicionalnih vrednot?
/////////////////////////////////////////////////////////
Aktualno-politična redakcija Radia Študent bo še naprej na strani integrativnih civilno-družbenih pobud, a bo do povolilnega buma rajši ostala skeptična do namer upravljalcev realnih vzvodov oblasti. Tisti pa, ki dvomite ali ne verjamete v enakopravno ljubezen, pa če se ljubita dve ali dva, tole vam predoča vam enaki, pa če vam je prav ali ne:
/////////////////////////////////////////////////////////
Današnji Off je sklamfal Bentivoljo, s problemi istospolnih partnerjev se je ukvarjal Lan, o bivanjskih problemih ljubljanskih aktivistov pa je poročala Eva.
Komentarji
komentiraj >>