OFF NAPOVED

»Če nisi sit, ne moreš delati, če pa ne delaš, ne moreš biti sit,« si je delavstvo na Škornju enotno v nasprotovanju zadnjemu predlogu italijanske vlade, ki Italijanom odreka odmor za kosilo.

Ukinitev delavske malice bi po mnenju predlagatelja, ministra za izvajanje vladnega programa Gianfranca Rotondija (izg. đanfranka rotondija), v Italijo prinesla večjo storilnost in blagostanje. Med in mleko naj bi Italijanom med drugim odrekalo prav kosilo, zaradi katerega se »ustavi cela država«, odmor zanj pa tako »škodi delu.«

Novo bistroumnost in svojevrsten cinizem Berlusconijeve vlade so s srdom sprejela politična levica in sindikalna gibanja. »Gre za napad sovražnika na pravice delavcev,« vzklikajo iz največjega italijanskega sindikata CGIl, medtem ko Komunistična partija Italije predlagatelja Rotondija sprašuje, ali on sploh kaj dela.

Da utegne biti osemurno stradanje škodljivo za delavske možgane in organizem, so vlado podučili nutricisti, ki prav tako odločno nasprotujejo prekinitvi ritma obrokov s prisilnim umanjkanjem enega izmed njih.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki, sledeč mantri o močni povezanosti sitosti in storilnosti iz začetka, podpira uvedbo dvojne malice.

OFF PROGRAM

Preiskovalci so iz plitve jame v provinci Maguindanao na Filipinih izkopali še šest žrtev ponedeljkovega političnega pokola, s čimer je številka umorjenih poskočila na dvainpetdeset (52). Krivca za poboj več kot pol stotine ljudi – med njimi več članov družine lokalnega politika Ismaela Mangudadatuja, ki naj bi kandidiral na bližajočih se volitvah za guvernerja province, in trinajst novinarjev - policija uradno še ni našla. Po navedbah za napadom stoji vplivna družina Ampatuan, ki je sicer tesen zaveznik in na zadnjih predsedniških volitvah močan podpornik filipinske predsednice Glorie Arroyo.

Tožilstvo na posebnem sodišču Združenih narodov za zločine Rdečih Kmerov zagrešenih med leti 1975 in 1979 v Kambodži, je za nekdanjega vodjo Rdečih Kmerov Kain Guek Eava alias Dutcha zahtevalo štirideset let zaporne kazni. Za zahtevo nižje kazni od pričakovane dosmrtne se je tožilstvo odločilo na podlagi delno nezakonitega osumljenčevega desetletnega pripora, njegovo sodelovanje s sodiščem in prispevek k nacionalni spravi. V času režima Rdečih Kmerov je umrlo okoli dva milijona prebivalcev Kambodže, samo zaporu Tuol Sleng, ki ga je vodil Dutch, pa petnajst tisoč. Nekdanji vodja Rdečih Kmerov je prvi od visokih predstavnikov nekdanjega režima, ki mu sodijo na posebnem sodišču.

Operacije Združenih narodov v Kongu so spodletele, je razvidno iz delnega poročila organizacije. Sile Združenih narodov, ki so se borile na strani kongoških vladnih čet proti ruandsko-hutujskim aktivistom, niso uspeli zaustaviti mednarodne trgovine z minerali, v tem času pa se je v državi razplamtela humanitarna kriza. Ruandsko-hutujski uporniki naj bi se ob tem še naprej uspešno oboroževali in rekrutirali bojevnike, še navaja poročilo, ki ga je spisala skupina s strani Združenih narodov poverjenih ekspertov. O nadaljnji usodi misije Združenih narodov v Kongu in poročilu bo razpravljal Varnostni svet.

Ameriški predsednik Barack Obama je sprejel odločitev o številu dodatnih vojakov, ki jih bo poslal v Afganistan, pred javnostjo pa se je odločil informacijo zadrževati še slab teden. Obama naj bi hamletovsko dilemo strl po zadnjem sestanku s posebnim vojnim svetom, kako se je odločil predsednik pa naj bi Američani in zavezniki zvedeli šele po četrtkovem zahvalnem dnevu. Tako bo jasno, ali je Obama uslišal želje poveljnika ameriških sil v Afganistanu generala Stanleya McChrystala, ki hrepeni po štirideset tisoč dodatnih oborožencih pod Hindukušem, ali pa bo njihova številka manjša. Dodatne sile bodo Američani na afganistanski jug in vzhod začeli predvidoma nameščati v začetku prihodnjega leta, potek operacij pa je odvisen tudi od kooperativnosti novega-starega afganistanskega predsednika Hamida Karzaja.

Ameriške čete v Afganistanu se krepijo, mi pa smo na tiskovni konferenci premiera Boruta Pahorja vprašali, kdaj namerava Slovenija svoje enote izpod Hindukuša umakniti:



Dosedanji zunanji minister Yves Laterme je novi predsednik belgijske vlade. Laterme je po imenovanju s strani belgijskega kralja Alberta drugega (2.) na premierskem mestu nasledil Hermana Van Rompuyja, ki je bil pretekli teden imenovan za prvega predsednika Evropskega sveta. Novi-stari premier Laterme, ki je s položaja predsednika vlade odstopil po lanskoletni aferi s prodajo dela premoženja državne banke Fortis, vladne ekipe ne namerava pretirano menjati. Mnogi se vseeno bojijo, da se z njim utegnejo ponovno skrhati flamsko-valonski odnosi v državi.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu irski centralno-zahodni regiji odobril za štirinajst cela osem milijona evrov sredstev z naslova Evropske fundacije za prilagoditev globalizaciji. Sredstva so namenjena kot pomoč pri iskanju nove zaposlitve in kot stimulacija za samozaposlovanje več kot dva tisoč osemsto delavcem, ki so po lanskoletni selitvi proizvodnje podjetja Dell v tujino ostali brez dela. Pomoč Irski je podprlo petsto enaindevetdeset poslancev, proti jih je bilo petinpetdeset.

Borut Pahor je kot šef izvršne oblasti predstavil dosežke in težave, s katerimi se je v prvem letu vladavine soočala njegova ministrska ekipa. Glavna tema novinarske konference PR predstavitve dosežkov in kiksov vlade je bila nedvomno gospodarska kriza in predlagane gospodarske in finančne spodbude, ki jih izvaja vlada. Ob predstavitvi preteklih dosežkov Pahor z optimizmom zre v prihodnost ter pri tem izpostavlja temelje gospodarskega okrevanja v prihodnjem letu:



Obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami. Platforma nevladnih organizacij Sloga je poleg na pravice do osebne svobode in varnosti ob tem opozorila tudi na nekatere druge svoboščine. Na katere, je povedala Dunja Obesnel s Sloge:



Obesnelovo smo vprašali, ali so vse omenjene svoboščine tudi v Sloveniji kršene v znatni meri in zato potrebujejo posebno opozorilo nanje?



O nasilju v povezavi s spolom pa bo govora tudi v knjižnici Otona Župančiča, kjer Društvo informacijski center Legebitra ob sedemnajsti uri pripravlja okroglo mizo z naslovom »Povezave med spolom in nasiljem«. Več o tem pa vodja mladinskega programa pri Legebitri Eva Gračanin: