OB SEDMIH
Ruanda bo uradno postala prva država brez protipehotnih min, tako nastavljenih kot tistih v skladiščih. Takšen status ji bo dodeljen ob deseti obletnici sprejetja konvencije o prepovedi tovrstnega orožja na zasedanju v Kolumbiji. Mine so bile v Ruandi položene med letoma 1990 in 1994, a jih je vojski ob pomoči Ministrstva za mednarodno razvojno pomoč Afriške unije uspelo domala popolnoma odstraniti. To je še posebej pomembno zaradi osemdesetih odstotkov prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom in zaradi zelo goste poselitve.
Konvencijo o prepovedi protipehotnih min, bolj znano pod imenom Ottawska konvencija, je sicer ratificiralo stopetinšestdeset (165) držav, od teh jih je osemintrideset prenehalo s proizvodnjo min. Vseeno pa ostaja dejstvo, da jih države nepodpisnice konvencije še vedno posedujejo več kot stošestdeset milijonov, trinajst držav pa jih še vedno proizvaja oziroma si lastijo pravico do tega.
Ob včerajšnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu je južnoafriški predsednik Jacob Zuma obljubil zdravljenje tudi za otroke, ki so okuženi z virusom HIV in so mlajši od enega leta starosti. Do sedaj je bila terapija dosegljiva samo obolelim z zelo oslabljenim imunskim sistemom. Zuma se je z napovedjo o višjem financiranju proti-retrovirusnih zdravil tudi oddaljil od svojega predhodnika Thaba (izg. Taba) Mbekija, ki je takšna zdravila smatral za strupena, poleg tega pa je zanikal povezavo med virusom HIV in aidsem. Južna Afrika je sicer država z najvišjim številom okuženih z virusom HIV, vsako leto pa se rodi devetinpetdeset tisoč (59 000) okuženih otrok.
Poljski varuh človekovih pravic od državnega tožilstva terja preiskavo proti vladi, ker ta ne dovoli uvoza cepiv proti novi gripi. Vlada premiera Donalda Tuska (izg. Tuska) je kot vzrok za takšno odločitev navedla dejstvo, da proizvajalci cepiv nočejo prevzeti odgovornosti za morebitne stranske učinke, medtem ko je za ombudsmana takšno ravnanje nesprejemljiva napaka in ogrožanje javnega zdravja.
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je predstavnikom slovenske manjšine v Italiji obljubila, da bo pri republiški vladi posredovala za vrnitev milijona evrov. Za toliko bi se namreč zmanjšala sredstva za slovensko manjšino po predlogu proračuna za leto 2010. Vseeno pa je deželna vlada že pripravila načrt razdelitve zmanjšanega proračunskega kolača. Po njem bi Slovensko stalno gledališče v Trstu prejelo za dobrih dvesto tisoč evrov več denarja, medtem ko bi se vse ostale manjšinske organizacije morale zadovoljiti z manj sredstvi kot doslej.
OB OSMIH
Združene države Amerike bodo v naslednje pol leta v Afganistan poslale dodatnih trideset tisoč vojakov. Dolgo pričakovano novico je predsednik Barack Obama sporočil na vojaški akademiji West Point, še prej pa je o svoji odločitvi seznanil afganistanskega predsednika Hamida Karzaja. Skupno število ameriških vojakov se bo tako poleg dvaintrideset tisoč zavezniških sookupatorjev dvignilo na sto tisoč. Obama upa, da bo poteza pripomogla k hitrejšemu prenosu odgovornosti za varnost na afganistanske varnostne sile, kar bi omogočilo začetek umika do julija 2010. Zavrnil je tudi vsako primerjavo z Vietnamom, saj naj bi tokrat Združene države imele široko mednarodno podporo.
Zgodba o domiselni perujski mafijski skupini, ki naj bi ubijala ljudi in iz njih destilirala telesno maščobo za potrebe evropske kozmetične industrije, se je izkazala za debelo potegavščino. Tako sedaj trdi vrh perujske policije, ki je že suspendiral glavnega preiskovalca v tem primeru. Policija naj ne bi imela nikakršnih dokazov o takšni čarovniški praksi, kritiki pa dodajajo, da takšne tendenciozne zgodbe zgolj služijo za prikrivanje resničnih problemov.
Po poročanju iranskega državnega radia je bilo izpuščenih pet britanskih mladcev, ki jih je pred tednom skupaj z njihovo jahto zajela iranska obalna straža. Novica je prišla le nekaj ur po pogovorih zunanjih ministrov obeh vpletenih držav, vplutje jahte v iranske ozemeljske vode pa naj bi bilo v zadovoljstvo vseh okarakterizirano za napako.
Študentska organizacija mariborske univerze od danes študentom omogoča psihološko svetovanje. Vsako sredo do konca marca bodo potekala predavanja, na katerih bodo mladostnike skušali opremiti z orodji za premagovanje najrazličnejših stisk. Tema današnje seanse: Stres in stiske ter kako skrbeti za duševno zdravje.
OB DEVETIH
Avstralski senat je že drugič zavrnil vladni predlog o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za četrtino do leta 2020. Avstralija je namreč država z največjim deležem tovrstnih emisij na prebivalca, poleg tega pa je tudi največja izvoznica premoga na svetu. Vlada je upala, da bo predlog sprejet še pred vrhom o podnebnih spremembah v Kopenhagnu, a se bo morala zadovoljiti s ponovnim parlamentarnim poskusom naslednje leto.
Britansko združenje za pravno varstvo zdravnikov je svoje članstvo pozvalo, naj bodo previdni pri navezovanju stikov preko socialnih omrežij tipa Facebook. Opozorilo je prišlo po več primerih, ko so pacienti pecarili svojega zdravnika ravno preko tovrstnih omrežij, ti pa so se, namesto da bi nespodobna povabila gladko ignorirali, spustili v vljudnostno pregovarjanje. Niso pa ljubezenske zadeve edini vir morebitnih etičnih zlorab. Združenje opozarja tudi na komunikacijo med samimi zdravniki, ko pogosto pozabijo na varovanje pacientove zasebnosti, misleč, da gre pri tovrstnih omrežjih za privatne forume. To se je lansko leto maščevalo tudi skupini medicinskih sester, ki so si kolektivno dajale duška pod sloganom: Sem medicinska sestra in sovražim paciente zaradi ...(tri pikice).
Sporno (za nekatere) prepoved kajenja so sprejeli tudi v sekundarni domovini tobaka, ameriški zvezni državi Virginia. Zakon prepoveduje kajenje v restavracijah in barih, ščepec soli pa je zakonodajalec pokazal z določitvijo izjem v obliki posebnih sob za kadilce. Častitljiva zgodovina pušenja umešča to prostočasno dejavnost v leto 1612, ko je priseljenec John Rolfe na zgled staroselcev posadil prvi tobačni nasad, že čez dve leti pa se je veselo nažigalo tudi v Londonu.
Ker med sobotnimi protesti na Prešercu ni bilo predsednika vlade Boruta Pahorja, mu bodo sindikalni liderji svoje zahteve sporočili na današnjem sestanku. Ključni sta dve: dvig minimalne plače na šesto evrov neto in umik predlogov glede pokojninske reforme. Resnici na ljubo sindikalisti od današnjega srečanja ne pričakujejo veliko, več se nadejajo od tripartitnih pogajanj naslednji teden, ko naj bi vlada, delodajalci in sindikati pretresli vsebino socialnega sporazuma.
OB DESETIH
Kavkaški islamisti so prevzeli odgovornost za petkov napad na ruski hitri vlak, v katerem je umrlo sedemindvajset ljudi. Operacijo je načrtoval in nadzoroval samooklicani vodja tako imenovanega Kavkaškega emirata Dokuj Umarov, ki si želi na Severnem Kavkazu vladavine šeriatskega prava. Izjava je bila objavljena na spletni strani KavkazCenter.com, kjer lahko sicer spremljate stališča čečenskih upornikov, kot tudi tistih malce bolj militantnih častilcev Alaha iz ostalih kavkaških republik.
Finančni ministri Evropske unije bodo na zasedanju v Bruslju obravnavali priporočila za odpravo javnofinančnih primanjkljajev trinajstih držav članic. Med zardevajočo in potečo se trinajsterico bo tudi menda bolje delujoči kot govoreči slovenski zakladnik Franc Križanič. Slovenija je namreč novembra od Evropske komisije dobila ultimat, da do leta 2013 odpravi presežni primanjkljaj, ukrepe pa bo morala začeti izvajati naslednje leto.
Skupina diskriminiranih smučarskih skakalk se je odločila svojo pravico poiskati še na kanadskem vrhovnem sodišču. Mednarodni olimpijski komite jih namreč noče vključiti v program zimskih olimpijskih iger naslednje leto v Vancouvru, njihovo pritožbo pa so že dvakrat zavrnila nižja sodišča. Odvetnik štirinajstih narodnostno pisanih skakalk upa, da se bo o primeru razsodilo do sredine januarja, še pravočasno pred začetkom iger.
Komentarji
komentiraj >>