BRITOFF ob 7:05

Na današnji dan
Pregled zgodovinskih dogodkov na današnji dan pričnimo s smrtjo Alfreda Nobela, ki je svet zapustil leta 1896. Dobro stoletje kasneje je umrl tudi nam več kot poznani politik Franjo Tuđman. Leta 1948 je bila sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah. V šestnajstem stoletju, točno leta 1520 pa je Martin Luter pred množico zažgal papeževo bulo o ekskomunikaciji iz Vesoljne cerkve.

Danes pa:
Na današnji politični in družbeni sceni pa bo nedvomno zanimiv začetek drugega Foruma upora, v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na katerem bodo sodelovali aktivisti iz Grčije, Bosne in Hercegovine, Belgije in Francije. S svojim delom bo v državnem zboru pričela z delom državnozborska preiskovalna komisija, ki bo nos vtikala v sume korupcije pri gradnjah v javnem sektorju. Amnesty International Slovenije pa bo ob dnevu človekovih pravic z maratonom podpisovanja apelov pred Maximarketom predstavil peticije in apele za štiri različne primere kršitev človekovih pravic.

Majcen je odstopil
Kljub zagotavljanju Ivana Majcna, predsednika uprave koroškega podjetja Prevent Global, da delavci ne bodo odločujoč faktor pri njegovem odstopu, je dva dni po spontanem delavskem uporu le odstopil. V sindikatu podjetja so z odstopom zadovoljni, saj mora nova uprava normalizirati tako tržni del kot ekonomski del vodenja podjetja. To se ubada s plačilno nesposobnostjo, dolg podjetja pa naj bi znašal nekaj deset milijonov evrov.

Marion Jones brez, Merlene Ottey z
Dokončno je zaradi zlorabe dopinga brez olimpijskih odličij iz avstralskega Sydneya ostala ameriška atletinja Marion Jones. To je sklenil izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je v treh disciplinah, kjer je Jonesova osvojila dve zlati kolajni ter eno bronasto, kolajne na novo podelila. Bron v teku na sto metrov je tako dobila tudi jamajška atletinja Merlene Ottey. Zanimivo je, da drugo uvrščeni iz Sydneya, Grkinji Katerini Thanou niso dodelili zlate medalje, saj je čez štiri leta v Atenah tudi ona zlorabljala nedovoljena sredstva.

BRITOFF ob 8:05

In nagrado diktator leta dobi:
Poleg mirovnih, ekonomskih in še nekaterih nagrad pa univerzitetna komisija iz Osla podeljuje tudi zanimivo titulo, diktator leta. Iz Norveške so sporočili, da je letošnji srečni nagrajenec iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Hamenej je premagal Roberta Mugabeja in Kim Jong Ila, skupaj pa se je za častni naslov potegovalo kar enajst kandidatov. Nagrado vsako leto prejme tisti voditelj, ki »bo s svojimi dejanju v tekočem letu naredil največ za razpihovanje sovraštva znotraj lastnega naroda ali na mednarodni ravni, ki bo uničil največ domov, povzročil vojno ali vsesplošno uničenje.«

Egipt želi kamen
Kolonialna in veleposestniška nrav Velike Britanije se v primeru Egiptovske zahteve po vrnitvi arheoloških najdb ponovno kaže kot nikoli zaključena praksa. Egipčani so tako preko vodje Vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta Zahija Havasa ponovno zahtevali vrnitev znamenitega kamna iz Rosette. Kamen je pripomogel k razvozlanju hieroglifov. Odgovor Britancev je več kot pričakovan: trajni lasti in posesti kamna se ne bodo odpovedali, lahko pa ga v Egipt za nekaj tednov posodijo.

Irski zakon o splavu je evropski?
Strogi irski zakon proti splavu se je znašel na zatožni klopi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Tri tožnice trdijo, da strogi irski zakoni kršijo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Irska na drugi strani zagovarja stališče, da ima država vso suvereno moč in pravico, da zaščiti pravice nerojenih otrok. Na Irskem so leta 1983 v ustavo dodali amandma, s katerim ščitijo vse nerojene otroke že od spočetja naprej. Posledično so Irke prisiljene splaviti v Angliji. Odločitev sodišča bo pomembna, saj bo s tem določena tudi suverena sposobnost države, da razglaša svoje zakone.

Policisti bi spet stavkali
Po izpeljani stavki policistov, ki je potekala pred nekaj tedni, se bo danes policijski sindikat Slovenije odločal o morebitni novi stavki. V sindikatu nasprotujejo napovedani reorganizaciji in racionalizaciji delovnih mest, ki jih pripravljajo na notranjem ministrstvu. Ob racionalizaciji naj bi veliko število zaposlenih padlo za več kot deset plačnih razredov. Iz ministrstva za notranje zadeve pa sporočajo, da z reorganizacijo predvsem ukinjajo nekatera vodilna delovna mesta.

BRITOFF ob 9:05

Egipt zapira Gazo
Ne le da Izrael Palestince zapira za visoke zidove, podoben načrt je na meji z Gazo pričel izvajati tudi Egipt. Z nekaj metrov visokim kovinskim zidom želijo zajeziti kopanje rovov. Zid bo namreč segal tudi osemnajst metrov pod zemeljsko površino, s tem pa želijo povsem presekali tihotapljenje osnovnih življenjskih potrebščin in orožja v Gazo. Za Egipt so zid načrtovali ameriški inženirji. Zid bo najverjetneje Palestince prisilil, da bodo tunele kopali še globlje.

Izraelci bi pa gradili
Na drugi strani izraelskega zidu, med izraelskimi priseljenci vre, saj je moratorij na širjenje izraelskih naselij razjezil velik del prebivalstva. Na protestih pred rezidenco premierja Benjamina Netanjahuja se je zbralo nekaj tisoč ljudi. Kljub prepovedi pa iz gibanja Peace Now, ki spremlja prepovedano izraelsko gradnjo na zasedenem območju, sporočajo, da se kljub moratoriju gradnja nadaljuje.

Filipini v ognju
Skorajda vojno stanje na filipinskem otoku Mindanao se nadaljuje. Potem, ko je vojska pričela z lovljenjem tri tisoč oboroženih ljudi, ki so na begu zaradi podpore politični kasti odgovorni za poboj več kot petdesetih ljudi, naj bi dvajseterica iz te skupine zajela celotno vas. V provinci Agusan del Sur so v neki vasi med talci večinoma študenti in učitelji, za njihovo izpustitev pa se pogaja tudi lokalni guverner. Obstaja tudi možnost, da so za ugrabitev odgovorni komunistični uporniki, ki se na istem otoku že nekaj desetletij borijo za oblast.

Irski proračun
Irska vlada je predstavila predlog proračuna, ki je nedvomno eden od najbolj okleščenih v zgodovini države. Nepriljubljena vlada, ki se sooča z mizerno podporo v javnosti načrtuje zmanjšanje plač v javnem sektorju za dvajset odstotkov. Poleg plač je vlada za skoraj milijardo evrov okleščila socialne transfere. Verjetno je Irska tudi ena prvih držav v Evropi, ki je uvedla davek na ogljikov dioksid, in sicer bo vsakdo za tono izpuščenega ogljikovega dioksida v ozračje plačal petnajst evrov. Irski proračun bo kar dvanajst odstotkov denarja dobil preko posojil. Naj opozorimo, da maastrichtski kriteriji zahtevajo zgolj tri odstotni primanjkljaj.

BRITOFF Ob 10:05

Pet Američanov aretiranih v Pakistanu
Ameriški FBI preiskuje aretacijo petih Američanov v Pakistanu, ki so jih oblasti obtožile sodelovanja z ekstremističnimi skupinami. Ameriški organi pregona preverjajo, če je aretirana peterica tista, ki je pred mesecem zapustila ameriško zvezno državo Virginia. Pet ameriških študentov je doma pustilo zgolj video pozdrav, v katerem naj bi trdili, da se bodo pridružili sveti vojni.

Iran zadržuje tujce, ne da bi mi to vedeli
Iranske oblasti so kar dva meseca zadrževale tri belgijske državljane. Domnevno naj bi ti vstopili na nedovoljeno področje, in tam pridobivali informacije. Zanimivo je, da novica o zajetju in pridržanju trojice do njihove izpustitve ni dosegla ostalega sveta. Belgijci so bili izpuščeni na območje belgijskega veleposlaništva.

Davek na bančne bonuse
Britanski finančni minister Alistair Darling je napovedal uvedbo novega super davka na vse bančne bonuse in nagrade. Davek uperjen proti visokemu nagrajevanju v bančnem sektorju je nedvomno že del politične kampanje laburistov. Bančni sektor v Angliji je z objavljenimi visokimi plačami in nagradami izgubil ves moralni kapital, zato bodo volivci tovrstno populistično obdavčitev nedvomno pozdravili. Bankirji bodo tako za vsako nagrado nad trideset tisoč evrov plačali petdeset odstotni davek. A davek bo imel kratek rok trajanja, saj bo veljal zgolj do petega aprila prihodnje leto.

Za Variety boste tudi plačevali
Praksa, da bodo ponudniki internetnih novic pričeli zaračunavati svoje storitve, se počasi razširja. Med naslednjimi, ki bo za ogled svojih strani zahtevala plačilo, je ameriška revija Variety. Revija specializirana za področje filma bo na spletnem naslovu postopoma dostopna le rednim naročnikom, medtem ko bodo ne naročniki imeli dostop do zgolj petih strani na mesec. Med večjimi ameriškimi častniki, ki zaračunava obisk spletnih strani je trenutno zgolj Wall Street Journal, a je tudi predsednik News Corp. Rupert Murdoch napovedal, da bo za branje njegovih časnikov na internetu potrebno plačevati.