* Francoski glasbenik Bernard Fčvre je v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja izdal dolgometražno ploščo z naslovom 'The Strange World of Bernard Fčvre', ki je izšla za založbo L'Illustration Musicale, znano tudi kot IM. Dotična založba je bila aktivna v šestdesetih in sedemdesetih letih ter se takrat upravičeno sama razglašala za založbo modernih ritmov. V času svojega obstoja si je zavoljo svoje inovativnosti in progresivnosti pridobila neomajen kultni status, kljub temu da je pod njeno streho izšlo vsega manj kot trideset plošč.

Bernard Fčvre prihaja iz pariškega predmestja in je po izobrazbi dejansko finomehanik. Tako je kot mladenič med tednom izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti, ob koncih tedna pa igral klavir v r'n'b bendu Frankie Presle and the G.men. Plošča 'The Strange World of Bernard Fčvre' ob izidu v letu 1975 ni dosegla kakšne širše popularnosti, vendar gre vsekakor za kultno disco rariteto. Kot soavtor glasbe je naveden še Jacky Giordano, vendar je po Fčvrejevih besedah Giordano le financiral celoten projekt in na njem ni bil kreativno udeležen. Fčvre je za naslednjih dvajset let skorajda poniknil in se posvečal radijskemu delu. Pozornost se je nanj ponovno nekoliko usmerila konec devetdesetih let, ko je dvojec The Chemical Brothers v komadu ‘Got Glint?' z albuma ‘Surrender' uporabil obsežen sempl z njegovega komada 'Earth Message'. V letu 2004 pa je pri britanski založbi Rephlex, ki jo vodi Aphex Twin, ponovno izšla njegova 12-palčna plošča 'Disco Club'. Lansko leto - torej 2009 - pa je prineslo predelavo plošče iz leta 1975, ki jo je Fčvre sedaj naslovil 'The Strange New World of Bernard Fčvre' in pod imenom Black Devil Disco Club nanovo izdal pri založbi Lo Recordings.

Bernard Fčvre, ta precej misteriozna figura francoske scene, se izkaže za pravega finomehanika tudi kar se tiče glasbene produkcije. Prav vsi komadi na albumu so krajši od štirih minut in večinoma dajejo občutek, da gre za različne razpoloženjske teme, ki jih je avtor precizno nanizal, tako da je kljub precejšnji raznolikosti zaznati smiselne prehode iz ene teme v drugo. Celoten izdelek nikakor ni slišati zastarelo in se lahko brez pomisleka vzporeja s sodobnimi disco stvaritvami ter mnoge izmed njih tudi presega. Predvsem po svoji zagonetnosti in raznolikosti, ki ga občasno ponese tudi izven disco voda oziroma mu s tem uspe razširiti njihova obzorja. Res gre za "čuden svet" nekega ustvarjalca, ki pa s to karakteristiko samo še bolj vabi v svoje skrite hodnike. Gre za glasbo, ki si jo lahko predstavljamo tudi kot idealno podlago za kakšno stajliš filmsko produkcijo sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Morda je ena boljših označb za te izdelke "disco glasba za odrasle", saj poleg „zafunkanosti" in igrivosti prinaša tudi skrajno sofisticirane manevre, ki bodo zadovoljili tudi nekoliko zahtevnejše poslušalsko uho. Za Fčvreja pa upamo - kljub temu da jih ima danes na grbi že več kot šestdeset - da nas bo počastil še s kakšnim svežim izdelkom, ki bo uspel popestriti katero izmed klubskih noči ali pa domače predajanje disco zvokovju.

pripravila Pina Gabrijan