To so besede, ki jih boste slišali ob poskusu klicanja v glavno mesto Haitija, Port-au-Prince. Svetovna javnost se že od torka, dvanajstega januarja, ko je karibsko državo Haiti stresel potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici, ukvarja s humanitarno katastrofo. Na nogah so vlade razvitih in nekoliko manj razvitih držav, mednarodne humanitarne organizacije, kot so mednarodna Federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Zdravniki brez meja, organizacija Oxfam in Food for Life.

Poleg humanitarne pomoči pa je zaradi popolnega kolapsa haitskih državnih institucij potrebna tudi prisotnost mednarodnih mirovnih sil. V Haitiju je bilo zaradi neurejenih varnostnih razmer že v preteklih letih nastanjenih več tisoč brazilskih pripadnikov modrih čelad. Njihova tudi kontroverzna prisotnost pa je ob tokratni humanitarni katastrofi po mnenju človekoljubnih organizacij nezadostna. Priložnost in uveljavljanje pravice do nadzora svojega dvorišča so izkoristile Združene države Amerike, ki so do sedaj na Haiti napotile že petnajst tisoč enot. Brazilija je obljubila dodatnih osemsto vojakov, policijske sile pa bosta v državo napotili tudi vladi Kanade in Francije. Pred obravnavo morebitnih neo-kolonialnih teženj preteklih in morebitnih bodočih lastnikov Haitija, pa je potrebno pregledati humanitarno katastrofo, ki vsakodnevno terja številne žrtve.

Ugibanja svetovnih medijev o številu žrtev so hvaležen material za objavo. Vsakodnevno spremljamo naraščajoče število žrtev potresa zaradi nezadostne zdravniške pomoči ter pomanjkanja vode in hrane, a tudi medijsko odmevne zgodbe o uspešnih reševalnih akcijah reševalnih ekip, ki iz kupov železobetona tu in tam še potegnejo kakega preživelega. Obiska generalnega sekretarja Združenih Narodov, Ban Ki Moona, in ameriške sekretarke, Hillary Clinton, k reševanju in dostavi pomoči verjetno nista konkretno prispevala, sta pa svetovni javnosti poslala sporočilo, da je glavna naloga bogatejših držav humanitarna pomoč. Kako ta pomoč prihaja do Haitija? Nedvomno z velikimi težavami. Preobremenjeno letališče v Port-au-Princu nadzorujejo ameriške sile, ki selektivno določajo, katera letala bodo pristala in katera ne. Pristanišče so šele včeraj usposobili za prve pristanke ladij s hrano in medicinsko pomočjo. Oblika pomoči je tudi fizično varovanje ekip na terenu.

Mednarodni humanitarni delavci se poleg pomanjkanja varnosti soočajo s pomembnejšimi ovirami. Govorili smo z vodjo operacij pri organizaciji Zdravniki brez meja, Stephenom Goetghebuerjem, ki nam je tako predstavil probleme, s katerimi se soočajo na terenu:



Goetghebuer izpostavlja, da je Haiti že precej časa pred potresom potreboval humanitarno pomoč in da so bili Zdravniki brez meja tam prisotni že dvajset let. To jim je omogočilo hitrejši odziv na nesrečo, poudarja pa, da je bilo uničenje glavnega mesta še dodatna ovira pri soočanju s posledicami:



Medicinska pomoč je seveda ključnega pomena, isto pa velja tudi za pomoč v hrani in vodi. S tem se ukvarja organizacija Food for life, ki ima izpostavo tudi v Sloveniji. Več o načinu pomoči te organizacije nam je povedal njen predstavnik, Uroš Colja:



Pomoč se ponuja in obljublja tudi v denarju. Evropska unija je tako sklenila podariti več kot štiristo milijonov evrov, več o tem in o znesku, ki ga je dala Slovenija, pa nam je povedala vodja sektorja za mednarodno sodelovanje in humanitarno pomoč, Alenka Suhadolnik:



Kot je bilo rečeno, je slovenska vlada do sedaj namenila petdeset tisoč evrov, ki so bili nakazani na račun mednarodnega Rdečega križa in rdečega polmeseca. V domovini pa poteka tudi zbiranje sredstev človekoljubnih organizacij kot so Unicef, Karitas in Rdeči križ, ki so do sedaj zbrali nekaj več kot sto petdeset tisoč evrov prispevkov. Slovenska država in državljani so ob katastrofalnem cunamiju pred petimi leti v Indijskem oceanu skupaj namenili nekaj več kot milijon evrov. Slovenska vlada tako v primeru cunamija kot ob tokratnem potresu na Haitiju na prizadeta področja ni poslala pomoči v obliki strokovnega reševalnega osebja. Razloge je podal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje, Boris Balant:



Če postavimo slovensko vladno pomoč Haitiju v širši kontekst slovenske mednarodne prisotnosti, se zdi poslani znesek še bolj skromen:



Haiti bo vsekakor potreben mednarodne pomoči še precej časa, svojo prisotnost tam pa bo vzdrževala tudi organizacija Food for life, ki na svoji spletni strani www.ffl.si ponuja informacije o delovanju in možnostih doniranja. Več nam je povedal Uroš:



Kot smo omenili, so Združene države močno vojaško prisotne, med drugim so prevzele nadzor nad letališčem. Z njihovim upravljanjem letališča pa v organizaciji Zdravniki brez meja niso posebej navdušeni, saj so njihovim letalom z medicinsko pomočjo večkrat preprečili pristanek v glavnem mestu:



Oceno varnostnega stanja na Haitiju je podal Klemen Grošelj, mladi raziskovalec na Obramboslovnem raziskovalnem centru:



Ali lahko razumemo povečano ameriško vojaško prisotnost na Haitiju v strateškem smislu zaradi neposredne bližine tako Kube kot Venezuele? Klemen Grošelj:



Kultivirala sta vas Boris in Igor.