OFF NAPOVEDNIK

Kipi komunističnih vodij tipa Kardelj, ki stoji v senci Cankarjevega doma, dobivajo resno konkurenco. Vendar le-ta ne prihaja iz goreče nasprotnice komunizma na drugi strani luže, ampak iz albanske vasi Treš. Tam so namreč trije bratje iz šestih ton kamna izklesali dirkalnik formule ena. Bratje Gjini, ki so odraščali v krščanski družini, katera je bila v času albanskega komunističnega režima zatirana, so očtino s to idejo prehiteli svoje tekmece v klesarskem cehu. Skromni klesarji so si namreč kamnitega bolita zamislili kot darilo za bratranca, sedaj pa jim je ta poseben kip prinesel veliko prepoznavnost po vsej državi, kar se odraža predvsem v večjem številu naročil v tej družinski delavnici, ki se ukvarja predvsem s klesanjem vodnjakov in cerkvenih oltarjev. Verjamemo pa, da se bratom Gjini s tem podvigom odpirajo tudi drugi bolj donosni posli. Pri razvoju vsakega bodočega novega prevoznega sredstva se namreč v avtomobilski industriji izdela maketa prototipa v realni velikosti. V času krčenj stroškov v celotni industriji bi bratje lahko kamnite makete nedvomno ponudili kot poceni alternative vsakemu razvojnemu centru, ki prototipe oblikuje iz dragih plastelinu podobnih materialov. Bratom želimo trdo delovno vnemo in kamnito odločenost ob morebitnih pogajanjih z nemškimi automacherji.

Berete pa OFF program Radia Študent, ki ga poganja kamnito srce!

OFF PROGRAM

V brazilskem Porto Alegreju se je začel Svetovni socialni forum, ki ob deseti obletnici ustanovitve nadaljuje z iskanjem pravičnejše alternative sedanjemu kapitalističnemu ustroju svetovne ureditve. Gibanje ima sicer korenine v nasprotovanju globalizacijskim trendom, kakršni so se kazali ob zasedanju Svetovne trgovinske organizacije leta 1999 v Seattlu. Letošnje srečanje poteka pod geslom »Mogoč je drugačen svet«, zaznamuje pa ga simpatiziranje tako lokalnega prebivalstva kot tudi brazilskega predsednika Luiza Ignacia Lula da Silve, ki namerava okoli dvajset tisoč aktivistov tudi osebno pozdraviti. Pomembna popotnica forumu je tudi kriza globalne ekonomije, ki še kako opozarja na upravičenost boja proti špekulativno vodeni ekonomski politiki.

Na Šrilanki potekajo prve predsedniške volitve odkar so bili lani po petindvajset let trajajoči državljanski vojni poraženi Tamilski tigri. Več kot štirinajst milijonov volivcev bo izbiralo med dvaindvajsetimi kandidati. Najtesnejši tekmec aktualnega predsednika Mahinda Rajapaksa je nekdanji načelnik generalštaba šrilanške vojske, general Sarath Fonseka, pred začetkom predsedniške kampanje pa sta bila oba omenjena tesna sodelavca v boju proti tamilskim tigrom. Zaradi strahu pred izbruhom nasilja varuje volišča več kot oseminšestdeset tisoč policistov, poročajo pa že o štirih manjših eksplozijah v severnem tamilskem mestu Jaffa.

Odposlanca tibetanskega duhovnega vodje Dalajlame sta v Pekingu po petnajstih mesecih prekinjenih stikov ponovno začela nov krog pogovorov s predstavniki kitajske vlade. Predstavniki Dalajlame so prepričani, da imajo sedaj večjo podporo s strani kitajskega prebivalstva, vendar s strani kitajske vlade prihajajo drugačni znaki. Prejšnji teden so imeli namreč visoki predstavniki kitajskih voditeljev prvič po devetih letih večji sestanek na temo Tibeta, kjer so vnovič potrdili oster odnos do Tibetancev.

Po krvavem ponedeljku je v Iraku ponovno odjeknilo. V centru prestolnice Bagdad je samomorilski avto-bombaš zapeljal v stavbo, njegov trk in eksplozija pa sta, poleg velike materialne škode, zahtevala najmanj osemnajst življenj in več kot osemdeset poškodovanih. Včerajšnje bombaške aktivnosti so sicer v vse bolj nemirnem Iraku pobile šestintrideset ljudi.

Poročali smo že, da je Nemčija napovedala napotitev dodatnih petsto vojakov v Afganistan, sedaj pa je to številko povečala na osemsto petdeset. Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo uradni Berlin sprva poslal novih petsto vojakov, izrazila pa je pričakovanje, da bo parlament potrdil tudi predlog o napotitvi dodatnih tristo petdeset vojakov. Ti bi služili kot nekakšna fleksibilna rezerva in bi pomagali predvsem pri izvedbi določenih dogodkov, recimo volitev. Nemčija ima trenutno v Afganistanu nameščenih okoli štiri tisoč tristo vojakov, njene enote pa naj bi bile vpletene predvsem v urjenje afganistanskih vladnih sil.

Dvaintrideset francoskih poslancev je pozvalo k prepovedi muslimanskih burk v vseh šolah, bolnišnicah, javnem prometu in vladnih uradih, hkrati pa zahtevajo tudi resolucijo, ki bi burke označila kot nasprotje vrednotam francoske republike. Za zahtevo se skriva precej pisana druščina, od skrajnih desničarjev, ki niso uspeli z zavzemanjem po popolni prepovedi burke v javnem življenju, pa do komunistov, ki burke vidijo kot vrh ledene gore. Če bi bila resolucija sprejeta, potem ženskam z burkami v državnih uradih ne bi nudili storitev, kot so izdaja vizumov in dokumentov o stalnem prebivališču. V Franciji sicer že od leta 2004 velja zakon o prepovedi nošenja naglavnih rut in drugih verskih simbolov v šolah.

Poslanci Evropskega parlamenta so namenili precej kritičnih besed na račun Podnebne konference v Kopenhagnu, predvsem ker ni bil sprejet pravno obvezujoč dogovor. Člani parlamentarne delegacije, ki so sodelovali na konferenci, so poudarili predvsem potrebo po ponovni vodilni vlogi unije na tem področju in po iskanju strateških partnerjev pri pripravah na naslednjo konferenco v glavnem mestu Mehike. Po mnenju poslancev bi bilo potrebno oblikovati predvsem zavezništvo z državami v razvoju.

V Madridu se je pod patronatom španskega predsedstva Evropske unije začela dvodnevna koferenca z naslovom »Vizija in cilji biotske raznovrstnosti – vloga zavarovanih območij in ekoloških omrežij v Evropi«. Razprava, na kateri se bodo srečali tudi okoljski ministri sedemindvajseterice, naj bi pripomogla k oblikovanju vizije in ciljev biotske raznovrstnosti po letu 2010. Sklepi konference naj bi služili tudi oblikovanju izhodišč pri pogajanjih na globalnem nivoju, kjer lahko Evropska unija s projektom Natura 2000 ponudi dober primer oblikovanja regionalne mreže varovanih območij.

V Državnem zboru danes odločajo o razrešitvi Karla Erjavca z mesta ministra za okolje in prostor. Kot je znano, je njegovo razrešitev po pozivu Računskega sodišča predlagal predsednik vlade, Borut Pahor. Kot razlog je navedel neučinkovito ukrepanje na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki.

Matjaž Zanoškar, poslanec Demokratske stranke upokojencev in slovenjegraški župan, se je odpovedal kandidaturi za novega ministra. Kot je dejal, ni zaznal zadostne podpore niti pri predsedniku vlade niti pri ostalih koalicijskih strankah. Dvomi tudi, da bo danes dejansko prišlo do Erjavčeve razrešitve, saj bi bilo po njegovem prej potrebno vložiti zahtevo po ustavni presoji zahteve po razrešitvi. Pod zahtevo bi se moralo podpisati trideset poslancev, kar bi jo naredilo nepredmetno, to pa je glede na stališča ostalih poslanskih skupin težko pričakovati.

Sestanek koalicijskih poslanskih skupin, kjer naj bi se danes dokončno zaključilo usklajevanje koalicijskih partnerjev o osnutku zakona o zdravstveni dejavnosti, je bil predčasno prekinjen in se bo nadaljeval v četrtek. O skepsi posameznih poslancev znotraj poslanske skupine Socialnih demokratov smo govorili z Andrejem Magajno:



Znotraj same koalicije pa je prišlo tudi do zapleta glede vloge zdravniške zbornice. Več o tem Magajna:



Državni zbor bo ta teden odločal o predlogu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa očitno nima soglasne podpore niti znotraj koalicijskih strank. Ekološki forum Liberalne demokracije Slovenije, Odbor za gozdarstvo taiste stranke in več posameznikov je namreč na poslance in širšo javnost naslovilo peticijo, v kateri nasprotujejo predvsem prevladi zasebnega in lokalnega interesa nad nacionalnim. Podrobneje je zadržke predstavil Božidar Flajšman, predsednik ekološkega foruma LDS:



V razpravo o izgradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj so se aktivno vključile tudi okoljevarstvene in nevladne organizacije, ki do lanskega leta o postopkih investicije sploh niso bile uradno obveščene. Poudarile so predvsem potrebo po alternativnen scenariju slovenske energetske prihodnosti, ki ne bi vključeval niti šestega bloka v Šoštanju niti drugega bloka nuklearke v Krškem. Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj - bo zato ob šestnajstih v Hotelu City na Dalmatinovi organizirala razvojni forum na to tematiko, scenosled pa nam je podala Karmen Kogoj Ogris, predstavnica za stike Umanotere:



OFF so pripravili zeleni vajenec Matej, Nejc, Boris in Tadej.