Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
12. 08. 2003 (2665 bralcev)
Torek, 12. 8. 2003
Bentivoljo



Ob svetovnem dnevu mladih, ki ga je Skupščina Združenih narodov določila za današnji dan, se je Mladinski svet Slovenije zaskrbljeno ozrl po družbeni angažiranosti mladih pri nas in ugotovil, da ta ni na ravni, ki si jo predstavljajo strički iz omenjene organizacije. V skladu s tem je bilo v javnost lansiranih nekaj novih floskul o participaciji mladih, ki da so nemotivirani in neangažirani ter izključeni iz procesov odločanja.

Kaj je bilo s tem mišljeno, ni povsem jasno, saj takega pristopa mladih v politično dogajanje, kot smo mu priča sedaj in v preteklem letu, nismo videli od osamosvojitve. Tedanji »mladi« so se sicer kar čez noč postarali in zrasli v sedanjo nomenklaturo, ob tem pa pozabili na svojo »mladostno zaletavost«, ki je govorila o demilitarizaciji, pluralizmu in podobnih sanjarijah. Sedanji mladi na to niso pozabili, a kot kaže, je njih pozabil zgoraj omenjeni Mladinski Svet Slovenije. Ta je očitno spregledal vso anti-NATO agitacijo, AC Molotov in številne akcije, ki so revitalizirale tisto o mladih in bodočnosti na način, ki krovni organizaciji mladih bržkone ni po volji, saj ga sicer ne bi tako gladko spregledali. Tisto o participaciji pri odločanju bi torej ta Mladinski svet moral najprej vzeti nase.

Poslušate mladostno angažirani off program Radia Študent:

Kolumbijski predsednik je danes krepko pritisnil na svoje generale, ki se bojujejo proti levičarskim upornikom, naj vendar že povečajo svojo produktivnost in pobijejo več levičarjev v državi. Pritisk je tolmačiti v zvezi z obiskom ameriškega generala Richarda Myersa, ki se je prišel na lastne oči prepričat, kako je uporabljena pomoč, ki jo Združene Države namenjajo tej latinskoameriški državi za vojno. Da bi pred Američani tako ohranil ugled pravega diktatorja, je predsednik Alvaro Uribe leni del svojih generalov pozval k odstopu. Red mora bit'!
Luč tako imenovanega “vzpostavljanja zaupanja med Izraelci in Palestinci”, ki je v zadnjih mesecih nekoliko bolj živahno brlela, se je zopet utrnila. Po kratkotrajnem premirju, ki so ga razglasila palestinska gibanja Hamas, Fatah in Islamski Džihad, se je bližnjevzhodni sod smodnika ponovno zatresel. V dveh samomorilskih napadih sta umrla dva Izraelca, več deset jih je bilo ranjenih. Čeprav odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, je palestinska stran napada že obsodila obenem pa posredno odgovornost pripisala sionističnemu terorju nad palestinskim ljudstvom. Na napade se je odzvalo tudi izraelsko vodstvo z Arielom Šaronom na čelu, ki je v skrbi za varnost izbranega ljudstva odpovedal nadaljnje izpustitve palestinskih zapornikov.
Po daljšem času se je oglasila tudi legenda palestinskega odpora, Jaser Arafat, ki pa ga ameriško-judovska naveza že lep čas ne jemlje več za relevantnega sogovornika. Izraelcem je očital, da so zasedli že 58 odstotkov Zahodnega brega, Palestincem pa je ostalo še 42 odstotkov ozemlja v Hebronu, Jerihu, Ramali, Nablusu, Dženinu, v getih v Kalkiliji in Tulkaremu ter območje v Jeruzalemu, obdano z "Berlinskim zidom". Obenem je opozoril, da bo Izrael z gradnjo obrambnega zidu pripomogel zgolj k oblikovanju palestinskih getov, da ne rečemo rezervatov, ne pa k ustanovitvi palestinske države, ki naj bi po utopističnem scenariju ugledala luč sveta v letu 2005.
Arabske države pa se trenutno ne ubadajo toliko s problemi Palestincev, saj raje gnjavijo Američane oziroma novo vodstvo bodoče mlade demokracije v Iraku, ki ga je ameriški brat v maniri kukavice podtaknil Iračanom. Zunanji ministri Egipta, Sirije in Saudove Arabije so namreč zavzeli skupno stališče in dali Američanom vedeti, da ne mislijo priznati legitimnosti iraški prehodni vladi. Američani so se zaradi arabskih pritožb o nelegitimnosti že iznajdljivo obrnili na Združene narode, ki jih sicer po potrebi spretno ignorirajo. Tako že pripravljajo osnutek resolucije, ki bi podelila legitimnost prehodni iraški vladi in napotila v Irak pisano zasedbo mednarodnih mirovnih sil. Američani so pač v Iraku že dovolj krvaveli - čas je, da namesto njih to sedaj počnejo drugi.
Dve najmočnejši državi na osi pridnih pa poskušata najti skupni jezik v zvezi s sojenjem domnevnim teroristom, ki trenutno ždijo v Guantanamu. Britanija naj bi za dva svoja državljana, ki naj bi stopila pred ameriško vojaško sodišče, že dosegla, da jima ne bo izrečena smrtna kazen, zavzema pa se tudi za to, da jima bodo sodili pred civilnim sodiščem v ZDA, če že ne doma. Slednje naj bi Britanija zahtevala za vse, ni pa še znano, ali so ti »vsi« le vsi britanski državljani ali pa vsi zaporniki Guantanama. V prvem primeru bi šlo za koncesijo, v drugem, če bi se resnično zahtevala enakost pred zakonom, pa za utopijo.

Spodbudne novice pa prihajajo iz domačih logov. Razveselili se bomo lahko evropskega sija, ki bo milostno oblil tudi naše najdražje štirikolesne prijatelje. Z novim zakonom, ki naj bi ga bilo potrebno sprejeti zaradi prilagajanja standardom EU, bo tudi na registrskih tablicah slovenskih avtomobilov zasijalo dvanajst zvezdic lepega novega sveta. Slovenski Yugoti bodo tako končno tudi evropski.

Predsednik sveta LDS, Gregor Golobič, naj bi se zaposlil pri kolegu, ravno tako iz vrst LDS, Milošu Urbaniji, ki vodi podjetje Ultra iz Zagorja. Znano je, da je Golobič že izstopil iz aktivnega sodelovanja v politiki LDS, potem pa spet vstopil vanjo kot predsednik sveta te stranke. Ker se ne more odločiti, kaj bi počel sam s seboj v politiki in ker je popust za stanovanje že dobil, se je, kakor kaže, odločil za prestop v gospodarstvo. Če že ne more postati predsednik stranke, se je torej Golobič odločil za vrabca v roki in osem ur brezskrbnega delavnika.




Komentarji
komentiraj >>