Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Stari,tischler (2820 bralcev)
Petek, 5. 2. 2010
Slavc



Stari Tišler

Lakota je bila velika, volja pa zmerno do pretežno oblačna. Pot nas je zatorej zanesla na lokacijo v bližino mestnega centra. Na sporedu je bil Stari Tišler, gostilna in prenočišča, na Kolodvorski 8, v bližini RTV-ja in trum lačnih televizijcev.

Začuda teh ni bilo, vsaj ko smo se ob štirih popoldne privlekli na dotično mesto. Prazna restavracija je vabila naključne lakotnike, zblojene turiste in pozne študente. Poslopje nosi v sebi duh preteklih časov, od kmečkega realizma do socialističnega kiča.

Skozi kamnite stene in kariraste prte buta v glavo po vsej verjetnosti dolgoletna tradicija in malce zbledeli sijaj. Obrabljeno pohištvo in številni odtenki rjave pa presenetljivo zbujajo občutek domačnosti. Mlajša punca nas je ob splošnem pomanjkanju ostalih gostov z lahkoto izsledila in postregla.

Izbira je bila podobna kot interjer, malce zastarela in dokaj osiromašena. Pozdravljale so nas tradicionalne pečenke in zrezki s skoraj vsiljenim zelenjavnim krožnikom. Našel se je še kakšen pohan sir, gobova rižota in bolonjski špageti. O kaki bolj domiselni jedi ni bilo ne duha ne sluha. Toda Prevelika pričakovanja so hecna stvar in v tem kontekstu ponudba Starega Tišlerja niti ne odstopa od večine.

Nekako vdano v usodo smo se spopadli govejo in zelenjavno juho, puranom po pariško s krompirjem, gobovo rižoto, solato in sladico. Na mizo položeno je zagotovo preseglo pričakovanja. Zrezek je bil mehak, krompir zlato zapečen, solatni bar pa precej dobro založen. Vtis je kvarila pusta rižota, industrijska juha in pretežno neužitna sladica. Upoštevajoč slabe obete, Stari Tišler ponuja predvsem hrano, ki je okusna in odseva pridih domačnosti.

Zlati časi so lahko za to gostilno prav gotovo minili; toda za lačnega študenta še vedno iztisne dobro, toplo in precej obilno kosilo. Siti in zadovoljeni smo se ozrli okoli sebe in, glej ga zlomka, vse je bilo v bolj prijaznih barvah.

Maloštevilni gostje, ki so se medtem nakapljali so dopolnjevali vtis pravzaprav kmečke gostilne, ki jo je čas nekako pozabil. Nasvet dneva je: ne pričakujte vrhuncev kulinarike in zna se zgoditi, da se boste prav lepo najedli.

Lačen je bil Slaviša.

Pokrovitelj rubrike je:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 



Komentarji
komentiraj >>