Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
18. 08. 2003 (3264 bralcev)
Ponedeljek, 18. 8. 2003
urban



Le komu se še ni zgodilo, da se mu je v ustecih nabralo preobilje sline. Seveda je to težavo vsakdo zlahka rešil tako, da je pljunil. Diskretno, nediskretno, vljudno ali robato, pljuvati znamo vsi. In enakega mnenja so očitno tudi vsi potniki londonske podzemne železnice, ki zdravje postavljajo na prvo mesto. A kaj storiti v tej neznosni vročini, ko se v Angliji, nevajeni visokih temperatur, talijo železniški pragovi in je podzemna železnica morda edina možnost, s katero se slehernik lahko transportira? Kaj storiti, če se v vsej tej gneči in vročini ter zaprtem prostoru podzemnega vlaka človeku v ustih nabere nadležna tekočina? In ker pljuvalnikov v samooklicanih civiliziranih deželah že dolgo ne uporabljamo, se je marsikomu od Londončanov utrnila nezaslišana ideja in je svoj sluzasti tovor izpraznil kar v obličje sočloveka ali še raje uslužbenca londonskega Undergrounda.

Slednji so že tako ogroženi, da so v zadnjih dneh prejeli orodje za razkrivanje zlikovcev. Tako bosta v londonskem podzemlju spet vladala red in harmonija, saj bo vsak morebitni pljuvalec nemudoma izsleden s pomočjo lastne DNK. Poslej se bo vsak izmed uslužbencev ob morebitnem potnikovem izpadu le zarotniško nasmehnil, na dan privlekel sterilne rokavice ter paličico in si z lica potrpežljivo postrgal neprijetno sluz. Le-ta bo šla na analizo v laboratorij in – hopla - zlikovec bo kaznovan.

Ne pljuvajte soljudem v obraz, raje pljunite »istini u oči« in poslušajte Off program Radia Študent:

Alvaro Uribe, predsednik pomembne ameriške partnerke v drogi, Kolumbije, se je znašel v neprijetnem položaju. Med obiskom podložnikov na severozahodu države so ga prav nadebudno napadli marksistični uporniki, ki nadzorujejo večino tamkajšnjega ozemlja. Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, ki so znane tudi po mnogih ugrabitvah v preteklosti, se z vladnimi silami bojujejo že štirideset let.

Sedanji predsednik je na oblast prišel ravno z obljubami o razbitju gverilskih skupin, to pa se mu je obrestovalo v obliki več poskusov atentata, ki jih uporniške sile izvajajo že vse od Uribove izvolitve. Tokrat je kolumbijski državni glavar svojim marksističnim rojakom pobegnil v helikopterju, incident pa ga ni pretresel, saj je nenazadnje to tudi del njegovega običajnega delovnika.

Utopična ameriška samopodoba svetovnega mirovnega goloba in cveta demokracije se počasi, a zanesljivo topi na vročem iraškem in afganistanskem pesku. Tako naj bi ameriške sile v Iraku demokratično in - kajpada - miroljubno na oni svet pospravile snemalca britanske tiskovne agencije Reuters. Med snemanjem prispevka v nekem zaporu je nad Mazena Dado pridrvel tank in ga izbrisal z obličja zemlje.

Ker navedbe očividcev potrjujejo tudi poslednji posnetki Dadove kamere, se je Pentagon sočutno opravičil za takó neljubo napako. Nesrečnega snemalca naj bi vojaki zamenjali za napadalca. Američani so seveda zatrdili, da nimajo namena streljati snemalcev, a po že znanih dogodkih v hotelu Palestina se zdi, da je kamera postala nevarno orožje, še posebno tedaj, ko je obrnjena v napačno smer.

V nepravi smeri pa gre očitno tudi iskanje Sadama Huseina, saj je danes ob najnovejši raciji ameriške vojske na severu Tikrita razneslo skladišče streliva. Ob tem je umrlo 12 ljudi, natančen vzrok eksplozije pa še ni znan.

Znani pa prav tako niso akterji najnovejšega incidenta v Afganistanu. Sile, tokrat mednarodne, tam namreč nimajo ravno lahkega dela, saj je samo v zadnjih 24-ih urah v dveh napadih umrlo 22 ljudi. V provinci Paktika je namreč okoli sto upornikov zaporedoma zasedlo dve policijski postaji, pri čemer je po spopadu pod rušo končalo petnajst nezadovoljnih napadalcev in sedem policistov.

Spopadati pa so se, vsaj začasno, nehale tudi liberijske oblasti in lokalni uporniki, ki jih večinoma sestavljajo nedorasli mulčki, oboroženi s prastarimi puškami. Danes naj bi namreč sprti strani v Akri podpisali mirovni sporazum. Z njim je predvidena ustanovitev prehodne vlade, ki naj bi državi osvobojenih sužnjev kraljevala do leta 2006. V Monrovio pa je medtem v večjem obsegu kot doslej že začela prihajati humanitarna pomoč.

Iz Nigerije, nove domovine Charlesa Taylorja, bivšega liberijskega predsednika, pa poročajo o medetničnih spopadih na območju pomembnih nahajališč nafte. Prav vrsta podobnih spopadov Nigeriji preprečuje izpolnitev izvoznih kvot, kar močno nervira naftne gigante in pretresa naftni trg.

Poleg nafte pa je zadnje čase na tapeti tudi elektrika. Po nedavnem zgodovinskem mrku na severovzhodu ZDA, ko je brez električne energije ostalo šestdeset milijonov ljudi, se je klubu zatemnjenih pridružila še Gruzija. Iz prestolnice Tbilisi pa poročajo tudi o pomanjkanju vode.

Iračani, ki že mesece trpijo zaradi izpadanja električne energije, so se ta vikend upravičeno navduševali nad električnim mrkom v SV delu Združenih držav Amerike. Mnogi med njimi so prepričani, da gre za poetično pravico, da je tudi Američane doletela ista usoda, pa čeprav le za malo časa. Ali Abdul Hussein, prebivalec Bagdada, je povedal: »Naj tudi Američani malo trpijo. Naj sedijo zunaj na cesti, pijejo čaj in čakajo, da se vrne elektrika – kakor mi.«

Kljub temu da prebivalci Iraka razumljivo ne gojijo pretiranih simpatij do Američanov, jim ponujajo nekaj koristnih nasvetov, ki bi jim lahko olajšali dolge vročinske dni – sedaj ko so jim pač odpovedale klimatske naprave. Novinar Associated Pressa, Niko Price, se je sprehodil po ulicah Bagdada in zbral kar nekaj napotkov za obupane Američane.

SPITE NA STREHI. Mnogo Iračanov se v vročih nočeh povzpne na streho svojega doma. Nekateri so si na strehi celo namestili postelje, medtem ko drugi preprosto zaspijo na tanki žimnici. Nasvet prihaja iz ust Hadia Zeydana Khalafa.

SEDITE V SENCI. Mnogo Iračanov vroče dni med izpadom elektrike preživi zunaj v senci. George Ruweid pravi: »Sedimo v senci dreves in igramo karte s prijatelji. Kaj naj drugega?«

UMAKNITE SE V VODO. Saleh Moayet svetuje Američanom, naj se zatečejo k reki ali morju. Obljublja jim, a jih bo to dovolj ohladilo. V kolikor živijo daleč od kakršnekoli brega ali obale, je tu še vedno na voljo hladen tuš. Raed Ali se na primer tušira cele dneve.

Prebivalci Bagdada Američanom še priporočajo, naj sedijo na kockah ledu ali pa si nabavijo generator. Za pomoč pa na pomoč lahko pokličejo tudi iraške strokovnjake, ki so se v preteklih mesecih naučili vseh možnih trikov okoli ponovne vzpostavitve električnega omrežja.

Današnji Off info je spisal Urban Z., o iraških nasvetih Američanom je pisal Erik. Erik Američanom svetuje, naj ne upoštevajo iraških nasvetov in naj ohranijo vročo kri ter v čim krajšem možnem času odstavijo svojo vlado, požgejo Belo Hišo in odpeljejo Dimitrija Rupla v Guantanamo - v poljubnem vrstnem redu.








Komentarji
komentiraj >>