Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O brodolomu visokega šolstva in znanosti v Sloveniji (4027 bralcev)
Petek, 26. 2. 2010
JernejaB



Univerzitetna skupnost profesorjev, študentov in raziskovalnih delavcev ter ostala zainteresirana javnost je tako rekoč že hlepela po tem, da bi se v javnosti sprožila razprava o kadrovskih, finančnih in delovnih problemih na področju visokega šolstva ter urejanja znanstvenih politik pri nas. Z javno tribuno, ki je potekala v sredo na Fakulteti za družbene vede, v organizaciji Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, se je o nezavidljivem položaju visokošolskih in raziskovalnih delavcev, vendarle začelo tudi javno govoriti. Odgovore na številna izrečena vprašanja bo sicer prinesel čas, toda javna tribuna je dokazala vsaj to, da je stanje za nekatere zaposlene na fakultetah in raziskovalnih institucijah tako nevzdržno, da o problemih enostavno ne morejo več molčati.

Stanje visokega šolstva je z retoričnimi vprašanji o vpetosti univerzitetnega sistema v kapitalistični način produkcije opisala Katja Kolšek:

Glede položaja na univerzi je Rastko Močnik pripomnil:

V nadaljnji debati se je izkazalo, da je problematična predvsem neustrezna zaposlitvena politika na univerzi. Vse več je namreč tako imenovanega prekernega dela. Tanja Rener je k debati doprinesla tudi nekaj presenetljivih statističnih podatkov glede nerednih oblik zaposlitve na univerzi:

O tem, da so tovrstni primeri prekernih oblik zaposlitve na univerzi že dalj časa pogost pojav, priča izkušnja Nikolai-ja Jeffs-a, ki v takšnih razmerah dela že devet let:

In kaj po mnenju Tanje Rener pomenijo oziroma napadajo negotove oblike zaposlitev na univerzi?

Fakultete naj namreč ne bi imele na voljo dovolj denarja, da bi lahko redno zaposlile vse sodelujoče v študijskem procesu. S tem pa smo spet pri denarju. Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Jozsef Györkös, je sodelujočim v razpravi glede navrženih problemov svetoval sledeče:



In kako bi se razpravljavci lotili reševanja brodoloma v katerem sta se znašla visokošolski in znanstveni prostor v Sloveniji?
Katja Kolšek iz Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem je povedala:

Nikolai Jeffs si takole predstavlja reševanje problemov:

Rastko Močnik iz Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani med drugim vidi rešitev tudi v aktivnem spremljanju politik na tem področju:

Andrej Kurnik, sindikalni predstavnik zaposlenih na Fakulteti za družbene vede v Neodvisnem sindikatu delavcev ljubljanske univerze je poudaril, da si zaposleni želijo delati:

In kaj je na vse to porekel presvetli rektor Stane Pejovnik?

Brodolom je podoživljala JernejaB.

 



Komentarji
komentiraj >>