OFF NAPOVEDNIK
V Romuniji na sto tisoč ljudi premorejo kar osemdeset tajnih agentov, kar je največ na svetu, poročajo romunski mediji. V ZDA, na primer, na isto število ljudi pride le devet tajnih agentov, v Veliki Britaniji pa šest.
Po pisanju romunskih medijev je v romunskih tajnih službah še vedno zaznati sledove iz obdobja komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja. V tajnih službah naj bi namreč delovalo okoli petnajst odstotkov agentov iz komunističnega obdobja.
O razvejanosti romunske vohunske mreže pa priča tudi podatek, da naj bi v okviru države delovalo kar sedem obveščevalnih agencij. V Sloveniji na tem področju delujeta Sova in Obveščevalno varnostna služba ministrstva za obrambo. Skladno z nekakšnim zdravim evropskim povprečjem pa v posamezni državi delujejo tri tovrstne agencije.
Tole je OFF program kontraobveščevalne službe Radia Študent.
OFF PROGRAM
Obama je v soboto zvečer potihem podpisal predlog o podaljšanju veljavnosti določil spornega patriotskega zakona, ki v imenu nacionalne varnosti posega v državljanske pravice in svoboščine.
Patriotski zakon je kongres potrdil, predsednik George Bush pa podpisal po terorističnih napadih enajstega septembra 2001. Ko se je vznemirjenje zaradi terorizma nekaj let kasneje poleglo, so določilom zakona začeli nasprotovati tudi nekateri demokratski kongresniki. Leta 2005 je bil to senator iz Illinoisa Barack Obama, ki je tedaj poudaril, da ne smejo žrtvovati svoboščin v imenu nacionalne varnosti, ampak morajo zagotoviti oboje.
Zakon med drugim za leto dni podaljšuje veljavnost določila, po katerem je mogoče prisluškovanje osebi in ne telefonom, kar pomeni, da je potreben le nalog za prisluškovanje. Policija lahko še naprej zapleni podatke ali premoženje v preiskavah o terorizmu, ki niso v neposredni zvezi s preiskavo ali osumljeno osebo. Prav tako je lahko še naprej mogoč nadzor tujcev, ki jih sumijo terorizma, čeprav niso povezani s terorističnimi organizacijami.
Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se po večmesečni prekinitvi nadaljuje sojenje nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću. Karadžić je prvi dan predstavitve svoje obrambe za izbruh vojne v Bosni in Hercegovini obtožil Bošnjake, medtem ko so se bosanski Srbi po njegovem prepričanju borili za, citiramo "pravično in sveto stvar".
Karadžić, ki se brani sam, je v poudaril, da v svoji obrambi ne bo branil sebe, ampak, kot pravi, "veličino srbskega naroda, ki se je v Bosni petsto let boril za obstoj". Vojna med letoma 1992 in 1995 je zahtevala več kot 100.000 življenj. Karadžić je, kot je znano, obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.
Nedeljske parlamentarne volitve v Tadžikistanu so zaznamovale velike nepravilnosti, sov Dušanbeju sporočili opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ocenjujejo, da volitve niso potekale v skladu z osnovnimi demokratičnimi načeli.
Uradnih izidov volitev še niso razglasili, a naj bi po pričakovanjih zmagala vladajoča Ljudska demokratska stranka predsednika Emomalija Rahmona, ki državi vlada zadnjih dvajset let. Vodja opozicijske Stranke islamske prenove Muhdin Kabiri je dejal, da so bile poneverbe na volitvah še večje kot na zadnjih volitvah leta 2005. Volilna udeležba je bila nekaj čez 85-odstotna.
Zahod dogajanje v tej državi praviloma spremlja precej ravnodušno. Tudi zato, ker je Tadžikistan pomemben člen v prizadevanjih Zahoda za stabilizacijo njegove južne sosede - Afganistana.
V evropskem parlamentu se kriza pravzaprav ne občuti. Evropski poslanci so podprli predlog o zaposlitvi dodatnih stopetdesetih uslužbencev, obenem pa si bodo sredstva, ki jih prejemajo za svoje delovanje, zvišali za tisočpetsto evrov mesečno. Kot pojasnjujejo na spletni strani Evropskega parlamenta, so spremembe nujne zaradi dodatnih obveznosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Posamezen poslanec bo mesečno za delovanje poleg plače v višini 7665 evrov prejel nekaj prek devetnajst tisoč evrov. Stroški za nova delovna mesta naj ne bi presegli 13,4 milijona evrov. Za predlog je glasovalo 430 poslancev, 117 jih je bilo proti, pa se jih je vzdržalo.
Je pa v Bruslju oziroma v Strasbourgu v obravnavi tudi pobuda za izboljšanje standardov na področju porodniškega dopusta. V skladu s predlogom, ki ga je obravnaval parlamentarni odbor za pravice žensk, naj bi porodniški dopust v uniji trajal najmanj 20 tednov. A v nekaterih članicah predlogu ostro nasprotujejo, češ da je predrag. Trenutno porodniški dopust v Evropski Uniji znaša najmanj 14 tednov, lahko pa je seveda tudi daljši. Tako je tudi v Sloveniji, zato nova evropska zakonodaja, če bo sprejeta, na stanje pod Alpami ne bo vplivala.
Dijaška organizacija Slovenije v odprtem pismu Boruta Pahorja poziva k ponovnemu premisleku glede predlaganih sprememb na področju štipendiranja dijakov ter dijaškega in študentskega dela, ki se obetajo v izhodiščih za osnutek predloga zakona o malem delu. Premiera opozarjajo, da predlagane spremembe slabšajo socialni položaj dijakov. Predsednik DOS-a, Aleksandar Spremo:
Še bolj nesprejemljive stvari se bodo ta teden nedvomno dogajale v tako imenovanem slovenskem hramu demokracije. Poslanci so z vprašanji premierju Pahorju redno mesečno zasedanje že začeli. Z zanimanjem pa pričakujemo torkov vrhunec. V obravnavi bo predlog ustavne obtožbe predsednika Türka ter predlog Družinskega zakonika. V naslednjih dneh jima bo sledil še predlog »zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji«. Če povzamemo: homoseksualne družine in posvojitve, predsedniški »impičment« ter izbrisani. Vse to na kupu bo gotovo porodilo nove retorične bisere, ki bodo hramu demokracije odščipnile še tisti zadnji pridih »hramskosti« in »demokratičnosti«. Napnite ušesa.