Leto 2010 je Evropsko leto boja proti revščini in izključenosti, v katerem se bodo pod okriljem Združenih narodov na kup zbrali tudi svetovni voditelji, da si bi deset let po sprejetju Deklaracije za novo tisočletje v obraz povedali, kako zelo neuspešno se realizirajo v tej milenijski deklaraciji zastavljeni cilji in zaveze. Gre za s konkretnimi številkami preverljive neuspehe, saj se zavez o določenih desetinkah odstotka bruto domačega proizvoda za razvojno pomoč najrevnejšim, drži le peščica evropskih držav. Med njimi pričakovano ni Slovenije, so pa 3 države Beneluksa in 3 skandinavske države.
Evropsko leto boja proti revščini, neuresničevanje zavez iz milenijske deklaracije in vsesvetovno socialno neenakost bomo na domačih tleh promovirali s skupno ozaveščevalno kampanjo Tudi ti si delček istega sveta, pod katero se pod okriljem informacijskega urada Sveta Evrope v domači republiki podpisujejo Slovenska filantropija, Društvo Afriški center in platforma za povezovanje nevladnih organizacij Sloga. Gre sicer za tipičen, z izdatnimi evropskimi sredstvi podprt projekt izbrancev domačega nevladnega sektorja. Predvsem domačo javnost, ne pa neposredno politične odločevalce, bodo naslavljali s trditvijo, da v Sloveniji zmoremo in moramo prevzeti svoj del odgovornosti za zmanjšanje neenakosti in za skladnejši svetovni razvoj.
Na razpisu izbrani nevladniki želijo domače državljane ozavestiti in spodbuditi k aktivnejšemu sodelovanju v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine in socialne neenakosti s številnimi razstavami, filmskimi projekcijami, okroglimi mizami, delavnicami in festivali. Predvsem ciljajo na aktivno sodelovanje ljudi v smislu njihovega pritiska na politične voditelje. Nenazadnje so se na konferenci in v resoluciji Združenih narodov za novo tisočletje leta 2000 prav politični voditelji in med njimi tudi takratni domači politični vrh zavezali in pred celotno svetovno javnostjo postavljali s konkretnimi številkami razvojne pomoči za najrevnejše države.
Slovenija bi tako morala do leta 2010 v skladu z zavezo njenega političnega vrha iz leta 2000 za razvojno pomoč najrevnejšim državam nameniti 0,17 odstotka bruto domačega proizvoda. Po podatkih, ki so jih predstavili nosilci kampanje Tudi ti si delček istega sveta, pa je ta odstotek trenutno 0,12 odstotka BDP. Kot običajno so tudi tokrat dano besedo snedli politiki. Za priročen izgovor je poskrbela gospodarska kriza, zaradi katere med tako imenovane dobre, pozitivne novice domačih medijskih trobil državotvornega diskurza štejemo denimo dve iz današnjega nabora državne tiskovne agencije. Obe sta opremljeni z na prvi pogled povsem optimističnima naslovoma – Število registriranih brezposelnih februarja pod 100.000 in Delavci Gradisa naj bi januarsko plačo prejeli do konca tedna.
Obe novici sta pozitivni zgolj na prvi pogled. Prva zato, ker gre pri zaenkrat še vsaj po uradnih registrih brezposelnosti za še ne preseženo magično mejo 100.000 na Zavodu za zaposlovanje tudi uradno registriranih ljudi. Druga pa zato, ker je prvič celjski Gradis že od decembra v prisilni poravnavi in drugič ker je že marec in bi bil že skrajni čas da se delavci začnejo nadejati tudi februarske plače. In ker lahko samo čakamo, kdaj bo naposled padla tudi ta magična meja 100.000 tudi uradno registriranih brezposelnih ljudi, saj ni niti še slutiti, kdaj bo povpraševanje delodajalcev po delavcih pričelo izkazovati vsaj kake minimalne znake rasti, je le potrebno preveriti, kakšne konkretne rešitve za boj proti revščini in socialni neenakosti vsaj na domačih tleh v letu 2010 pripravlja in ponuja domača politika.
Ta koalicija in vlada bi naj vse večjo revščino na Slovenskem odpravila s pomočjo dokumenta Izhodna strategija, dvigom zajamčene minimalne plače in dodatnim navijanjem trošarin na cigarete, energente in alkoholne pijače. Toda iz realnega, gospodarskega in poslovnega sektorja prihaja vse več opozoril, da denimo izhodna strategija ni dokument, ki bi povezal vse gospodarske, strokovne in politične potenciale v državi za izhod iz krize in začetek novega razvojnega ciklusa slovenskega gospodarstva. Kot zadnji je denimo danes temu pritrdil še Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Takisto je opozoril še, da se bo z zvišanjem minimalne plače znatno povečala tudi obremenitev samozaposlenih, torej samostojnih kulturnih delavcev, novinarjev in podjetnikov.
Zadevo so za sekcijo samozaposlenih svobodnih novinarjev pri osrednjem stanovskem sindikatu v državi potrdili tudi na domači Davčni upravi. Povečanje minimalne plače seveda pomeni povečanje prispevkov za tiste samozaposlene, ki od tega zneska plačujejo prispevke. Če ste do sedaj kot minimalni zavarovanec prvega, najnižjega razreda mesečno državi odštevali po 228,23 evrov, boste po novem mesečno ostali brez 280,43 evrov. Da koaliciji in vladi te še kako zadolžene države sicer resno primanjkuje manevrskega prostora, kako zadovoljiti tekoče javnofinančne potrebe, potrjuje tudi današnji predlog novele zakona o trošarinah, ki ga bodo po hitrem postopku sprejeli v Državnem zboru. Že s 1. aprilom se dvignejo trošarine za cigarete, novela pa to omogoča še za trošarine na alkohol in energente. Brez popustov in drugih ugodnosti pa ostajajo poslovni uporabniki elektrike in goriva.
Dodatne obdavčitve vse bolj obubožanega prebivalstva bodo morebitni izhod iz krize še nekoliko oddaljile in še dodatno povečale prav domačo socialno neenakost. Zato bo ne glede na kampanjo Tudi ti si del istega sveta razvojna pomoč najrevnejšim državam, k kateri se je zavezala svetovna in tudi domača politika, pač še kar nekaj časa pod na milenijskem vrhu OZN dogovorjenimi zavezami. Toda tako to v tem istem in za večino prebivalstva vse bolj revnem svetu gre.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro momennt sem z neuresničenimi zavezami milenijskega vrha in za večino vse bolj revnim svetom v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>