Dobro jutro in lepo pozdravljeni v še enem Napihovanju. Tokrat recikliramo in nadgrajujemo našo staro in stalno temo ljubljanskega mestnega prometa, h kateri se vedno znova radi vračamo. Tema je namreč zelo hvaležna, saj danes večina radijskih poslušalcev radio posluša v avtu. Kar posledično pomeni tudi večjo zainteresiranost poslušalcev za to, kar imamo povedati, saj so vozniki tako rekoč direktno vpeti v dogajanje. Začnimo torej: drage poslušalke in poslušalci, voznice in vozniki, že oktobra smo poročali o uvajanju tako imenovanega 'novega javnega multimedija GEM' v ljubljanske mestne avtobuse. Ker pa se vi očitno večinoma vozite izključno z avtom, naj vam za začetek še enkrat odpremo oči:
GEM Interactive je javno dostopen medij, ki naj bi si, po besedah njegovih promotorjev, prizadeval za vzpostavitev pravične in svobodne distribucije informacij v – poudarjamo - javnem prostoru. To v praksi pomeni, da so po novem potniki na poti v službo in iz nje, v šolo oziroma ob vsakodnevnih opravkih ves čas preganjani z SMS-i drugih potnikov ter z novicami iz sveta zabave, glasbe, filma, kulture, gospodarstva, znanosti in tehnologije, ki se jim projicirajo na zaslone direktno pred ksihtom. Skratka, za razliko od SMS Spama ali prikrite vezave v klub SMS, na katere so se uporabniki slabo odzivali, GEM vzpostavlja novo raven nagovora, in sicer tako, da uporabnike motivira drugače, saj jim ne ponuja nikakršne možnosti izbire, ali bodo določene vsebine videli ali ne.
Najnovejše medijsko-potniške raziskave Napihovanja, ki temeljijo na več kot tisoč anketiranih ljubljanskih potnikih vseh generacij, pa so pokazale, da si potniki te izbire niti ne želijo. GEM fenomen ima namreč enako značilnost kot novi Applov izdelek, o katerem smo poročali prejšnjo sredo in za katerega je značilna popolna odsotnost želje ter potrebe po slišanju ali gledanju česarkoli, razen statičnih in gibljivih podob pričujočega aparata; to velja za vse uporabnike in je neizogibno. »Zakaj bi gledali te izstradane ksihte okoli sebe in to sivo Ljubljano, če lahko gledamo barvaste podobe in beremo zanimive, vendar neuporabne informacije iz celega sveta«, se glasi standardni odgovor naših anketirancev.
In medtem ko se Ljubljančanke in Ljubljančani v javnem potnem prometu ukvarjajo z GEM-om, se voznice in vozniki v privatnih avtih še naprej ukvarjajo s tem, kako naj pridejo na želeni cilj skozi vse te nove avte in ležeče policaje ter nove enosmerne ali prenavljajoče se ceste, ki prežijo po celem mestu. Da maloštevilna parkirna mesta, vse bolj pogoste astronomske kazni in bulmastife, za katere morajo potem poskrbeti, sploh ne omenjamo! Specialna ekipa samo za to izučenih matematikov je tako posebej za našo rubriko izračunala, da je danes v Ljubljani 10-krat lažje dobiti astronomsko parkirno kazen kot parkirno mesto. »In to ni vse« - je kategoričen vodja naših matematikov: »To je danes 50-krat lažje kot pred desetimi leti in celo 150-krat lažje kot pred dvajsetimi!«
Postavlja se seveda vprašanje, ali sta pričujoča fenomena v okviru ljubljanskega javnega oziroma osebnega potniškega prometa na kakršenkoli način v zvezi? Oziroma - kot si je to vprašanje drugače zastavil naš najboljši formalni logik: tisto, kar druži oba fenomena, je prav tisto, kar hočeta oba prikriti - toda kaj? V naslednji fazi svoje deduktivne analize pa je naš logik prišel do naslednjega vprašanja: kaj hočejo javni multimedij GEM in astronomske kazni za parkirna mesta prikriti, a to le še bolj poudarjajo?
V nadaljnjem najbolj enostavnem, vendar učinkovitem formalno-logičnem procesu – s pomočjo hkratne paralelne in sukcesivne uporabe metod dedukcije in indukcije ter analize in sinteze - je naš formalni logik prišel do naslednjega enostavnega sklepa: tisto, kar druži oba fenomena - oziroma tisto, kar hočeta oba fenomena prikriti - oziroma tisto, kar oba še bolj poudarjata - je izginotje javnega prostora, kakopak!
Po takšnem senzacionalnem razkritju našega formalno-logičnega oddelka seveda nismo sedeli križem rok, ampak smo se spustili v nadaljnje terenske raziskave. Prišli smo do res neverjetnih odkritij, saj so vsi indici vedno kazali naravnost na problem ukinjanja javnega in vzpostavitve privatnega prostora. Tako so arhitekturne raziskave pokazale, da nobeno stavbo, ki je bila zgrajena v Ljubljani v zadnjih petih letih, ne obkroža več javni, ampak privatni prostor. Podobne tendence smo opazili tudi v nekdanjih javnih zdravstvenih, šolskih, vojnih, bančnih in drugih ustanovah. Trgovske raziskave so pokazale, da ima občutno zmanjšanje števila kioskov ter povišanje številnih velikih trgovskih centrov enak namen. Da sploh ne omenjamo zakona o kajenju, zakona o bulmastifih in zakona o prepovedi prodaje alkohola po deveti uri! In tako naprej, in tako naprej …
Po vseh teh terenskih raziskavah smo seveda vprašali tako mestne kot državne oblasti, kaj si o vsem tem mislijo? Tako eni kot drugi so dejali, »naj ne iščemo tople vode, saj je vsesplošna privatizacija javnega prostora splošno znani evropski in svetovni trend!« - in spustili slušalko. Za mnenje smo vprašali tudi Ljubljančanke in Ljubljančane - tako potnike kot voznike -, in sicer kaj si mislijo o naših odkritjih, vendar nihče od njih ni imel nikakršnega mnenja.
Tisti siromašnejši v avtobusih so bili prezasedeni z gledanjem virtualnega javnega prostora GEM, ki v bistvu prikriva izginitev javnega fizičnega prostora. Tisti bogatejši v privatnih avtih pa so se ukvarjali s tem, kako naj parkirajo na nekem privatnem fizičnem prostoru, sploh ne vprašujoč za njegovo v bistvu povsem virtualno ceno.
In to bi bilo hkrati vse za danes, drage poslušalke in poslušalci, virtualni vozniki in voznice: ekipa Napihovanja vam želi prijetno vožnjo in lep dan!
ODPOVED: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.
Komentarji
komentiraj >>