Off napovednik
Že na začetku ameriške »preventivne« akcije v Iraku je bilo jasno, da bo marsikomu prinesla denar in slavo, drugim pa pogubo. Korist bo vsekakor imela Jessica Lynch, za katero še pred nekaj meseci ni nihče slišal. Ne, to ni nobena pevka ali holivudska igralka. Jessica je vojakinja in ameriška junakinja. 20-letna Lyncheva mogoče ne bi nikoli padla pod medijsko lupo, če ne bi bila članica čete ameriške vojske, ki se je med vojaško operacijo v Iraku v bližini Nasirije 23. marca izgubila in padla v iraško zasedo.
Punca je doma iz najrevnejših predelov ZDA v Apalačih. Vojski se je pridružila, da bi dobila izobrazbo in se rešila revščine. Svojo življenjsko zgodbo in predvsem ujetje ter filmsko rešitev iz bolniške postelje v Iraku bo kmalu s pomočjo novinarja Ricka Bragga pretopila v besede. Vojakinja je namreč sklenila pogodbo za knjigo spominov o dogodkih v Iraku v vrednosti milijon dolarjev. Knjiga z naslovom »Tudi jaz sem vojak: Zgodba o Jessici Lynch« naj bi izšla sredi novembra. Knjigi bo seveda sledila še ekranizacija. Televizija NBC že snema film z Lauro Regan v glavni vlogi.
Ameriški mediji so poročali, da se je Jessica borila kot levinja, dokler je niso premagale rane. Krhka deklica je tako postala nepremagljiva junakinja. No, kasnejše raziskave televizije BBC in agencije Associated Press so prišle do zaključkov, da so bile njene rane posledica prometne nesreče. Sama Jessica je sicer zadržana in se nikoli ni hvalila z ničemer. Iraško osebje bolnišnice namreč trdi, da so ji pomagali, jo zdravili in nameravali predati Američanom. Za pomoč se jim je zahvalila tudi sama vojakinja. Drzno reševanje se je izkazalo za bolj holivudsko kot resnično. V bližini ni bilo ne duha ne sluha o oboroženih Iračanih.
OFF PROGRAM
Po aprilski razglasitvi zmage koalicije nad Sadamom se je v Iraku zgodilo marsikaj. Med drugim so se začeli opogumljati politiki, ki so bili v starem režimu zatirani in preganjani. Približno tri mesece po ustanovitvi prehodne vlade, je danes zaprisegla čisto prava, prva iraška vlada po Sadamu. Seveda je bilo vse zelo slavnostno, kot se za tako pomemben dogodek spodobi. 25 ministrov nove vlade je priseglo v navzočnosti Velikega brata – ameriškega civilnega upravitelja v Iraku.
Nova iraška smetana je vseh barv in okusov. Vlado namreč sestavlja 13 šiitov, 5 arabskih sunitov, 5 Kurdov, 1 kristjan in 1 Turkmenec. Američani so ponosni na premik, ki se je s tem zgodil. Imenovanje nove vlade zrcali napredek pri obnovi te države, meni State Department. Novopečeni ministri bodo vladali do prvih volitev, ki naj bi bile naslednje leto. Funkcijo premiera bo do volitev opravljal svet prehodne iraške vlade. Torej bodo neposredno pri odločanju še vedno imele največjo vlogo ZDA.
Odločitve o akcijah mednarodnih enot v osrednjem delu južnega Iraka pa bo odslej sprejemala Poljska. Ta ima z 2500 vojaki največji delež v multinacionalnih silah. »Naša država je že prej prehodila težko pot k svobodi in demokraciji. Sedaj pa želimo na tej poti pomagati Iračanom,« je navdušen nad novo nalogo poljski general Tyszkiewicz. Neverjetno, kako so vsi tako zelo ljubeznivi in vsi bi radi pomagali pri obnovi te nesrečne države. Le zakaj?
Zaletavi Bush se je končno zbudil in spoznal, da sam ne bo zmogel iraškega bremena. ZDA nameravajo predložiti novo resolucijo o nadaljni ureditvi Iraka, pri čemer računajo na podporo Varnostnega sveta Združenih narodov. V zameno za to naj bi Bush Kofiju dovolil večjo politično oblast v Iraku. Če se sprašujete, zakaj je trmoglavi ameriški predsednik sedaj kar naenkrat popustil, je odgovor preprost. Potek dogodkov mu ne gre na roko, bližajo pa se tudi predsedniške volitve. Druga težava pa je financiranje. Okupacija Iraka je namreč postala drag hobi. Ameriški proračun se že tako ubada z rekordnimi primanjkljaji. Vzrok so davčne olajšave in vojna proti terorizmu.
Ne popuščajo pa v Severni Koreji. Tamkajšnji parlament je potrdil načrte vlade o okrepitvi jedrskih zmogljivosti za odvrnitev ameriškega napada. Torej so bila nedavna šeststranska pogajanja samo izgubljanje časa. Američani niso ugodili severnokorejskim zahtevam po sklenitvi pakta o nenapadanju z ZDA, niti niso odobrili gospodarske pomoči. Severna Koreja se zato požvižga na vse. Naslednjih večstranskih pogovorov se ne misli udeležiti. Dialoga več ni. Država se zdaj pripravlja na morebitni napad.
Dialog pa je že zdavnaj končan v Izraelu. Bližnjevzhodni časovni načrt je po mnenju palestinskega predsednika mrtev. Za njegovo »smrt« naj bi bile delno odgovorne ZDA, saj niso storile dovolj, da bi ga »ohranili pri življenju«. Izrael pa je sporočil, da bo danes 10 000 palestinskim delavcem in 1000 trgovcem dovolil vstop v državo. Naj se spomnimo, Izrael je po seriji palestinskih napadov razglasil prepoved vstopa za palestinske delavce.
Dialog se je zataknil tudi pri nas. Slovenija in Hrvaška komunicirata le še preko medijev. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko se bo danes sestal za zaprtimi vrati na nujni seji. Tema seje bo sporna hrvaška namera razglasitve ekonomske cone na Jadranu. Bil bi že čas, da se predstavi tudi uradno stališče o tem vprašanju. Do sedaj nam je znano le stališče Dimitrija Rupla. Ta iz sebe vedno netaktno vrže vse, kar ima trenutno v mislih.
Komentarji
komentiraj >>