* To Rococo Rot svojo glasbo gradijo na bogatem izročilu nemške eksperimentalne glasbe sedemdesetih. Trio, ki ga sestavljajo brata Robert in Ronald Lippok ter Stefan Schneider, je svojo pot začel že pred več kot petnajstimi leti. V tem času je trio ustvaril nešteto EP-jev in singlov ter sedem albumov, izmed katerih je njihov zadnji, „Speculation", izšel pred nekaj dnevi in šest let po svojem predhodniku, „Hotel Morgen". Kar odlikuje To Rococo Rot v primerjavi s sopotniki Kreidler (ki smo jih pred dobrim mesecem predstavljali v Tolpi bumov) ali Tarwater, sta zelo konsistenten opus in dosledno berljiva estetika, ki na sebi lasten način sooča izročilo nemške elektronike s sodobnimi trendi v elektronski glasbi. V glasbi To Rococo Rot se lahko da dogaja malo, toda to, kar se dogaja, se dogaja na dober način, je v svoji recenziji zapisal Chris Buckle.

Album „Speculation" so To Rococo Rot snemali v studiu krautrockerjev Faust v mestu Scheer, ki se nahaja na podeželju južne Nemčije. Album odlikuje želja po približevanju živemu zvoku, kar skozi pulsirajoče ritme in base, kot jih je slišati na primer v kratki „Seele" in njenem nadaljevanju, skladbi „Horses", triu tudi uspe najti - in to zelo dobro.

Dokaj nenavaden se mi zdi opis, ki so ga temu albumu dodali člani To Rococo Rot; da gre za „album, ki slavi negotovost". Po najboljših močeh mi ne uspe slišati tega slavljenja negotovosti, saj skladbe, ne glede na njihove preprosto berljive specifike, organsko prehajajo iz ene v drugo, kot na primer iz tretje „Horses" v mehkobno, subtilno in toplo hipnotičnost skladbe „Forwardness".

Album se za skladbo „Forwardness" začasno premesti iz hipnotičnih ritmov v abstraktnost, ki jo pričara trideset sekundni zvočni vložek „No way to prepare". A že v naslednji skladbi, „Working against time", se To Rococo Rot vrnejo k matematično natančnim sinkopiranim ritmom in organskim, nemalokrat funkyjaškim basovskim linijam, ki skupaj ustvarjajo podlago za bolj sintetizirane in abstraktne, naključne zvočne dodatke.

„Place it" ponuja toplo, eksotično zvenečo ambientalo, katere pulz se ustvari v skopo odmerjenih perkusivnih elementih in čez katero se zlivajo slapovi sintesajzerskega leitmotiva. „Ship" se gradi na krepkem krautrockovskem sintesajzerskem motivu, ki mu asistirajo tolkala, čez to pa sledi kitarsko preigravanje, ki ne skriva elementov improvizacije.

Preko „Bells" se še zadnjič vrnemo v kompozicijo, strukturirano okoli basovske linije, album pa zaključi enajstminutna skladba „Friday". Na njej se zasedbi pridruži še klaviaturist Faustov, Hans Joachim Irmler. „Friday" je oster kontrast predhodnim devetim skladbam tega albuma in zveni precej drugače od vsega, kar je doslej prišlo do nas iz tabora To Rococo Rot. Nič pulzirajočih ritmov, prej ko ne slišimo amorfno brbotanje elektronike pravzaprav v vse dimenzije rastoče zvočne pejsaže, kakršnih doslej nismo bili vajeni. Gre za dokaj presenetljiv zaključek albuma, v katerem, kdo ve, morda lahko iščemo zametke raziskovanj, ki se jih bo trio v prihodnje šele lotil?

Album „Speculation" je predvsem organski, celovit zvočni izdelek, ki vsled svoje konsistentnosti ne prenese pretiranega drobljenja v analizo posameznih delov. Vsekakor pa povleče za sabo misel, da gre za morda najbolj dorečen glasbeni izdelek To Rococo Rot v njihovi petnajstletni karieri. In čeprav eksperimentira z zvokom, pa „Speculation" noče postati ezoteričen, temveč ostaja čvrsto v domenah zemeljske zvočnosti, kar mi da misliti, da nas v Ljubljani kmalu čaka zanimiva koncertna poslastica.

pripravila Katarina Višnar