OFF NAPOVEDNIK
Starša padlega vojaka Matthewa Snyderja sta izgubila tožbo proti Baptistični cerkvi Westboro, poleg tega pa je prizivno sodišče odločilo še, da morata cerkvi plačati stroške, ki jih je imela s tožbo. Ti znašajo 16.000 dolarjev. Spomnimo, zakonca Snyder sta sprožila tožbo proti cerkvi Westboro, ker so njeni pripadniki leta 2006 prišli protestirat na pogreb njunega sina, kar sicer ni redkost. Vzklikali pa so znana gesla. In sicer, da je Matthew Snyder umrl, ker je bog jezen na Združene države, to pa zato, ker Združene države tolerirajo homoseksualce. Nadalje pa seveda sledi še sklep, da je smrt vojakov Združenih držav Amerike pravična, saj da bog sovraži homoseksualce.
Pripadniki omenjene cerkve že od leta 1955, ko je bila ustanovljena, redno protestirajo na pogrebih ameriških vojakov. Sicer je sodišče sprva odločilo, da mora cerkev Westboro plačati Snyderjevima 2,9 milijona dolarjev odškodnine in še dodatnih 8 milijonov za povzročitev duševnih bolečin. A se je cerkev pritožila, prizivno sodišče pa ji je ugodilo, saj naj bi šlo za pravico do svobode govora, ki je pomembnejša od pravice do zasebnosti. Albert Snyder je nad odločitvijo razočaran in je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Baptistična cerkev Westboro pa je razsodbo prizivnega sodišča komentirala z legendarnim stavkom: denar, ki nam ga morata izplačati zakonca Snyder, bomo uporabili za nadaljnje demonstracije na pogrebih ameriških vojakov!
Vi pa berete Westboro OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Kitajska naj bi se bila po besedah dveh neimenovanih ameriških državnikov pripravljena pogovarjati o sankcijah zoper Iran zaradi njegovega jedrskega programa. Peking ima sicer z Teheranom razvite trgovinske odnose, zaradi česar je Kitajska do sedaj zavračala pogovore o novih sankcijah proti Iranu. Danes pa naj bi se s kitajskimi državnimi predstavniki srečal tudi iranski pogajalec za jedrska vprašanja Said Džalili in se z njimi pogovarjal o iranskem jedrskem programu. Še vedno pa pripravljenost Kitajske na pogovore o jedrskem programu z zahodnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov ne pomeni, da bo skupaj z Rusijo privolila v tako ostre sankcije, kakršne želijo Združene države Amerike. Več o dogajanju onkraj luže nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent iz Amerike, Lidija Poljaček.
Indija bo pri petnajstem 15. popisu prebivalstva vsakega državljana, ki je starejši od 15 let, fotografirala in mu odvzela prstne odtise, da naredi nacionalno biometrično podatkovno bazo. Med drugim bodo uradniki potrebovali eno leto, da bodo odvzeme prstnih odtisov in fotografiranja 1,2 milijarde Indijcev razporedili po spolu, religiji in izobrazbi. Zbirali bodo tudi podatke o tem, koliko gospodinjstev ima dostop do interneta, pitne vode in toalet. Na podlagi biometrične baze bodo nato izdelali osebne izkaznice. Nekatere podatke naj bi posredovali korporacijam, da te ugotovijo, na katerih področjih lahko najbolje tržijo svoje produkte. Po mnenju indijskega ministra za družino P. Chidambarama gre pri tem projektu, ki se bo začel izvajati v začetku leta 2011, za »največjo nalogo od nastanka človeštva«. Kako pa bodo izvajali popis na področjih, kjer vladajo maoistični uporniki in druga separatistična gibanja, še ni znano.
Afganistanski predsednik Hamid Karzai je na srečanju s člani volilne komisije priznal, da je na lanskih predsedniških volitvah prišlo do številnih nepravilnosti in prevar, za vse skupaj pa je obsodil kar Združene narode in Evropsko unijo. Tako naj bi bil po njegovem mnenju za nepravilnosti najbolj odgovoren bivši posebni odposlanec Združenih narodov v Afganistanu Peter Galbraith, ki je po volitvah glasno opozarjal na nepravilnosti in se zavzemal za obsežno preiskavo, kar ga je na koncu stalo položaja. Volilna komisija, ki jo je za časa volitev sestavljalo 5 članov, od tega trije iz Združenih narodov, je avgusta lani po volitvah opozarjala, da je bilo pol milijona glasovnic v prid Karzaiju neveljavnih. Da pa Karzaijeve obtožbe tujcev o nepravilnostih na volitvah izpadejo še toliko bolj kredibilne pa dokazuje dejstvo, da je februarja uvedel zakon, ki mu daje popoln nadzor nad volilno komisijo.
Na konferenci Združenih narodov, na kateri so zbirali donatorska sredstva za obnovo Haitija, naj bi se mednarodna skupnost zavezala, da bo za neposredno in dolgoročno pomoč tej porušeni državi namenila nekaj manj kot deset milijard dolarjev. Haitijska vlada je zaprosila za 4 milijarde dolarjev pomoči za izgradnjo infrastrukture v naslednjih dveh letih, na konferenci pa se je Haitiju za ta namen obljubilo 5,3 milijarde. Največ pomoči bosta prispevali Evropska unija - 1,7 milijarde - in Združene države - 1,15 milijarde - prispevalo pa naj bi več kot 130 držav. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon trdi, da bo poraba sredstev transparentna, obnova pa naj bi se začela z izgradnjo infrastrukture, vladnih poslopij, bolnišnic in šol. Kakšno ceno bodo morali Haitijci plačati za to velikodušno pomoč donatorjev, pa bo pokazal čas.
Yassir Arman, glavni protikandidat sudanskega voditelja Omarja al-Bashirja, je odstopil od kandidature na predsedniških volitvah v Sudanu, kar je vrglo temno luč na volitve, ki se imajo dogajati od 11. do 13. aprila. Gre za prve predsedniške volitve po letu 1986, saj je Bašir leta 1989 prevzel oblast z vojaškim udarom. Gibanje za osvoboditev sudanskega ljudstva, bivša uporniška skupina z juga države, ki podpira Armana, za njegov odstop od volitev krivi nadaljevanje konflikta v Darfurju in možne nepravilnosti pri volitvah. Opozicija Baširja obtožuje še, da jim ne dovoli dostopa do medijev in javnih zborovanj, kar je bilo seveda pričakovano. Na jugu države, ki je že na pol avtonomen, pa naj bi naslednje leto izvedli referendum o odcepitvi od severa države.
S strani parlamentarne komisije, ki se ukvarja z gradbenimi posli, je bila zaslišana Hilda Tovšak, direktorica Vegrada. Tovšakova je Mestni občini Ljubljana leta 2008 donirala zemljišča v vrednosti 550.000 evrov. Na zaslišanju je Tovšakova zanikala, da je to donacijo zahteval župan Janković in jo povezoval z nakupom stanovanj v Celovških dvorih. Tovšakova je dejala, da so se za donacijo dogovorili njeni sodelavci in da ne ve, kdo natančno jo je predlagal. Tovšakova, ki vodi podjetje Vegrad, ki se sooča z resno finančno krizo, je še dodala, da tovrstne donacije niso izčrpale Vegrada.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije obeležuje 20. obletnico delovanja, ob tej priložnosti smo spregovorili s predsednikom zveze Dušanom Semoličem o delovanju zveze v prvih dvajsetih 20. letih obstoja.
Kaj pa trenutna situacija?
Na Prešernovem trgu se je ob drugi uri začela akcija Dan norosti v organizaciji društva Iz-hod, društva Mostovi, Društva Kralji ulice in Socialnega centra Rog. Z akcijo bodo seznanili javnost s problematiko zapiranja ljudi v totalne ustanova tipa psihiatrična klinika. Dogodek na Prešernovem trgu bo trajal do sedmih zvečer, potem pa se seli v Socialni center Rog. Trenutno je v slovenskih psihiatričnih klinikah zaprtih več kot 20.000 ljudi. O akciji Dan norosti nam bo več povedal predstavnik Matjaž Oven iz društva Iz-hod.
V volilni kampanji za volitve v Evropski parlament sta porabili največ denarja stranki Socialnih demokratov in Slovenska demokratska stranka. Tako so Socialni demokrati porabili nekaj čez 300.000 evrov, Slovenski demokrati pa nekaj čez 200.000 evrov. V skladu z zakonom imajo stranke, katerih kandidati so bili izvoljeni v Evropski parlament, pravico do povračila stroškov volilne kampanje v vrednosti 0,33 evra za dobljeni glas. Stranke, ki so dobile najmanj 2 odstotka glasov, pa so upravičene do povrnitve v višini 0,17 evra za dobljeni glas. Računsko sodišče je sicer vsem strankam za financiranje volilne kampanje izreklo pozitivno mnenje, predsednik sodišča Igor Šoltes pa je dejal, da so volitve v Evropski parlament kar se tiče financiranja predvolilne kampanje ene manj problematičnih.