Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Film in subverzivnost (4429 bralcev)
Ponedeljek, 3. 5. 2010
Nina in Andrej



Drage poslušalke in poslušalci, ljubiteljice in ljubitelji filma, prav lep pozdrav v novi ediciji Temne zvezde. Tokrat bomo filmsko-radijsko nit napenjali okoli subverzivnosti in filma, saj boste v prvem delu oddaje lahko prislunhili pogovoru Andreja Tomažina z Doro Baras in Srećkom Horvatom, ki na zagrebškem »3. Subverzivnem filmskem festivalu« delujeta kot umetniška direktorja oziroma Srećko Horvat tudi kot soorganizator - skupaj z Žižkom – konference z naslovom »Kolaps neoliberalizma i ideja socijalizma danas«. Drugi del oddaje bo minil v znamenju znamenitega manifesta »K tretjemu filmu«, čisto za konec pa seveda sledi še obvezni temnozvezdni info blok.
---
Torej, kaj je za radijsko občestvo tokrat pripravil Andrej Tomažin? V soboto, 1. maja, se je začel že »3. Subverzivni filmski festival« (Subversive Film Festival), ki letos nosi naslov »Socijalizam«. V okviru festivala se od današnjega dne, torej od 3., do 7. maja odvija tudi mednarodna konferenca: »Kolaps neoliberalizma i ideja socijalizma danas«.

Več o filmskem programu festivala Dora Baras:















Mednarodna konferenca 3. zagrebškega »Subverzivnega filmskega festivala«, na kateri se bo zvrstila obilica eminentnih mednarodnih gostov – večinoma gre za filozofe in pa seveda filmarje - letos nosi naslov »Kolaps neoliberalizma i ideja socijalizma danas«. Več o njej - ta poteka od 3. do 7. maja - pa že omenjeni Srećko Horvat:















To so bili torej Andrej Tomažin, Dora Baras in Srećko Horvat. Več o festivalskem dogajanju bo sledilo v enem od dnevnih terminov »Redakcije za kulturo in humanistične vede« izpod prstov Barbare Drole.

---

Spričo današnje osrednje tematske niti, ki jo torej označuje subverzivnost v navezavi na film, smo se odločili, da nekoliko več pozornosti namenimo manifestu »K tretjemu filmu« Octavia Getina in Fernarda Solanasa, ki je sicer na voljo tudi v slovenskem prevodu, in sicer v 7. številki revije »Kino!«.

Za nekoliko podrobnejšo, a spričo časovne omejitve žal nujno okleščeno navedbo izbrane teme, smo se med drugim odločili zaradi najmanj dveh razlogov: prvi se tako skriva v dejstu, da »Getino« in »Solanas« v pričujem manifestu zapišeta naslednjo, za današnjo oddajo nedvomno pomenljivo poved:

»Resnica je, potemtakem, enako subverziji. Vsaka oblika izraza, ki skuša prikazati narodno resničnost, je subverzija« (Getino in Solanas, 2009: 134).

Drugi razlog pa se konec koncev skriva tudi v dejstvu, da so na uvodoma predstavljenem festivalu leta 2008 zavrteli film »Čas plavžev« - avtorjev omenjenega manifesta (La hora de los hornos: Notas y testimonios sobre el neocolonialismo, la violencia y la liberación, 1968) - ki pa je inherentno povezan prav z omenjenim manifestom. Ta je sicer nastal v Argentini konec šestdesetih letih minulega stoletja oziroma kot je v sklopu »Kinodvorovih Večerov knjige in filma« že pred časom, a navkljub temu še na vedno akutalnem dogodku povedal filmski kritik Nil Baskar:
















V čem pa se skriva pomen omenjenega manifesta:















Vendar, kaj tretji film sploh je? Prisluhnimo torej Nilu Baskarju:















Kakšen pa je kontekst nastanka omenjenega manifesta?















V čem pa se skriva specifika omenjenega manifesta, in sicer v odnosu do drugih, na primer evropskih manifestov? Nil Baskar in Jela Krečič, ki je bila tudi ena od osrednjih gostov večera, na katerem so med drugim predstavljali tudi prevod Nancyevega dela »Evidenca filma«:















Tveganje gledalca pa lahko nenazadnje pojasnimo tudi s samo strukturo filma, ki je - kot je opozoril Nil Baskar - odprta za gledalca. Celo več. To je njegova maksima. Ali kot pravi Baskar sam:















Pa zaključimo dani sklop oddaje s citatom iz predstavljenega manifesta, ki torej obsega ideje, delovne predloge, neko skico hipotez, ki so nastale iz osebnih izkušenj piscev:

»Zakaj filmi in ne katera druga oblika umetniške komunikacije? Za središče naših predlogov in debate filme jemljemo zato, ker je to naša delovna fronta, in zato, ker rojstvo tretjega filma pomeni, vsaj za nas, najpomembnejši revolucionarni in umetniški dogodek naših časov« (Getino in Solanas, 2009: 149).

---

Pred našim slovesom pa sledi še obljubljeni temnozvedni info blok:

-Iz Maribora prihaja vest, da je osem mariborskih kulturnih organizacij trinajstega aprila ustavnovilo neprofitni »Zavod Udarnik«. Tako lahko na Facebook profilu omenjenega novoustanovljenega zavoda preberemo, da gre za neodvisno kulturno organizacijo, posvečeno razvoju sodobnih ustvarjalnosti vseh vrst, pri čemer naj bi se bistvo pobude skrivalo v oživitvi stare »kinodvorane Udarnik«, in sicer v smislu njene preobrazbe v sodobni multimedijski center.

Glede na zastavljeni cilj smo Reneja Puharja, programskega vodjo, vprašali, ali bodo pri zasledovanju vzpostavitve multimedijskega centra sodelovali tudi z drugimi kulturnimi organizacijami, na primer s festivalom »DokMa«, katerega program se med drugim odvija tudi v »Udarniku«:















To je bila torej Puharjeva izjava glede povezovanja z drugimi akterji, med drugim tudi s festivalom »DokMa«.

-Pri »Društvu za širjenje filmske kulture Kino!« so nedavno izdali knjigo z naslovom »Kaj je film?«, pri čemer gre za zbir najpomembnejših Bazinovih esejev in zapisov, v katerih si je ta znameniti filmski kritik vedno znova postavljal eno in isto vprašanje: »Kaj je film?«

-V Maskini zbirki »Transformacije« pa so bogatejši za slovenski prevod »Emancipiranega gledalca« francoskega filozofa Jacquesa Rancičra. Ta je nedavno gostoval tudi v Ljubljani. Knjigo je iz francoščine prevedla Suzana Koncut.

-Med 10. in 15. majem si boste v sklopu "Filmskega tedna Evrope" ogledali filme kot so Triki, Ander, Dobrodošli, Božična zgodba, Genova, Gomora, Jelenček Niko, Katalin Varga, Katin, Ponarejevalci, Povračilo, Sever, Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom ter Zlomljeni objemi. Spremljevalni program bodo sestavljale scenaristične delavnice in program za otroke, v okviru vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma Slon, Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta, ki pripravlja Mednarodni festival animiranega filma Animateka.

-V četrtek, 6. 5. 2010 ob 20.30 se bo v Mestnem muzeju Ljubljana zgodila premiera dokumentarno-eksperimentalnega filma "Šum v filmu" avtorjev Barbare Kelbl in Vikija Bertonclja. Vstop bo prost.

-Razpis DSFU za delovne štipendije s področja filma za leto 2010. Več pa:
http://www.drustvo-dsfu.si/stipendije.htm.

To bi bilo za danes vse. Današnjo oddajo sva pripravila Nina Cvar in Andrej Tomažin, v eter pa jo je pomagal spraviti Primož. Hvala, ker ste bili z nami, se slišimo čez štirinajst dni.


Komentarji
komentiraj >>