Ali se spomnite aleksandrijske knjižnice? Veličastna ustanova prva svoje vrste je bila zadolžena za zbiranje in popisovanje vsega znanja tedaj znanega sveta. Pravzaprav je bila več kot samo grandiozna stavba. Grška beseda »bibliotheke« pravzaprav pomeni zbirko knjig oziroma znanja, nevezano na samo stavbo, v kateri se nahaja ali ljudi, ki jo upravljajo. Tako postane knjižnica simbol, ki je v primeru Aleksandrije neslavno zgorel.

Evropska unija rada gleda nase kot na ne zgolj ekonomsko-politično tvorbo. Predstavlja namreč Evropo, ki ima skupno kulturno dediščino, res da pogosto razčefukano z vojno in genocidom, ampak vseeno našo in skupno. Zatorej se je Evropski parlament aktiviral, se ozrl po slavni dediščini aleksandrijske knjižnice in se odločil ustanoviti Europeano: evropsko spletno knjižnico, muzej in arhiv. V duhu časa in upoštevajoč dejstvo, da nam vsem iz riti gleda internetni kabel, je to virtualna knjižnica, ki je bila odprta novembra 2008 kot del pobude Komisije za digitalne knjižnice. Njeno spletno stran ureja urad Europeane, ki ga gosti Nizozemska narodna knjižnica.

Med nedavnim obiskom v Strasbourgu smo se pogovarjali z Maliko Benarab-Attou, poslanko iz Francije in članico skupine Zelenih in Evropske svobodne zveze, ki je med drugim tudi članica Odbora za kulturo in izobraževanje:

Torej digitalna knjižnica, ki vsebuje celotno evropsko kulturno dediščino in je poleg tega še prosto dostopna preko interneta. In to seveda še zastonj. Vprašali smo gospo Benarab-Attou o mnogoštevilnih problemih, ki jih tak projekt prinaša s seboj.

Poleg financiranja je torej glavni problem vprašanje avtorskih pravic. Ob tem se poraja še vprašanje oziroma domneva o novem svežnju avtorskih pravic, ki bi jih ustvarila digitalizacija ali celo samo prevajanje:

Povprašali smo jo tudi stopnji participacije različnih sodelujočih evropskih držav:

Prispevek različnih držav članic k Europeani je torej zelo neenak. Zgolj 5 % digitaliziranih knjig je dostopnih na Europeani. Skoraj polovica jih je iz Francije, Nemčija prispeva 16%, Nizozemska in Združeno kraljestvo po 8%, vse preostale države pa po 5% ali celo manj. Poleg tega se mora Europeana ubadati z resno konkurenco, Googlom:

Google torej po načelih zdrave tržne ekonomije monopolizira vire digitalnega gradiva. Tako bi lahko de-facto postal edini vir izjemne moči pri iskanju, distribuciji in prodaji elektronskega gradiva.

Ne glede na številne težave s katerimi se Europeana sooča, pa ostaja ta ideja v osnovi plemenita. Europeana bi v svoji idealni podobi združevala ne samo pisano besedo, temveč tudi vse druge kulturne zapise. Malika Benarab-Attou tudi ne vidi razloga, zakaj bi se s tem omejevala le na področje Evrope:

Bodočnost Europeane je torej negotova. Soočena s problemi financiranja, neenakomernim prispevanjem držav članic, pravnimi okviri avtorskih pravic, ki siromašijo fond knjižnice in ostro konkurenco drugih podobnih projektov Europeana nujno potrebuje jasno in močno politično podporo. Gospa Benarab-Attou o prihodnosti projekta evropske digitalne knjižnice:

Spisal Slaviša