V ponedeljek, 17. maja 2010 ob 7h 40 na Klancu 18b pod Kozino zase in za vas ugotavljam; moji stipkani prispevki za RŠ- Marš so doslej štirje. Ime jim je: »Pritlehno« (19. april), »Nič za kanarčka« (26. april), »Velik falot« (3. maj) in »Luknja zmage« (10. maj). Njihova prebranja po telefonu so objavljena na spletni strani RŠ , besedila pa so tudi v arhivu novic Dodogovora (www.dodogovor.org ). Nebo je popolnoma oblačno, Bosanci na gradbišču domovanja mizarja Bolčiča delajo, nepalska grmovnica v našem dvorišču po dolgi in prepričljivi zimi vzcveteva.

Prejšnji ponedeljek sem padel v prekleto zasedo prometne policije na stari cesti pod Črnim kalom skozi Rižano. Z belim fičakom sem vozil 66 skozi naseljen kraj kjer je hitrost omejena na 50, dobil sem tri kazenske točke, plačat moram najmanj 125 eurov . Policistki sem nahrulil, če jih ni sram. Počutili sta se ogroženi in sta poklicali vodjo zasede. Ta je sicer obljubil, da mi ne bo nič naredil a priznal, da mu ni prijetno poslušati moje očitke saj le pošteno in v interesu krajanov zaselka Cepki že pet let uspešno opravlja svoje delo.( Nabavit si moram malo, poceni kamero za take trenutke.) Medtem, ko je dekle z vzorno pisavo pisala sklep o prekršku , sem zahrbtnemu izmeritelju povedal, da je Prometni zakon Slovenije fašističen, skoraj toliko kot na Švedskem kjer so v Drugi svetovni vojni čakali na zmago Nemcev, ki pa se ni primerila. Zato v tej nevtralni skandinavski državi po vojni niso opravili »čistilne« akcije tako kot na primer na manj razvitem Norveškem ali pri nas v zločinskem enoumju in so se tam v deželi Volva nacuhi začeli le nositi bolj v pomladnih barvah, glave pa so jim ostale na ramenih in vpisali so se celo v socialdemokratsko stranko ter pomagali sestavili tudi prometni zakon po katerem je najnižja kazen za udeleženca prometa 150 eurov! Mi je povedal Buco, ki šofira za Švede in je tam prijavljen. V glavnem, sem policistu, ki se je sicer spoštljivo vedel do mene, jaz, kateri nisem niti socialni problem, nezaposlen, dvajset let (vsaj 200 ur mesečno) prostovoljec povedal, da hlapčuje tistim, ki je vse njihovo in nas bodo opremili s čipi po katere bo večina kar sama od sebe šla. Gospostvo je pritisnilo takrat, ko smo morali v mediteranu začet vozit s prižganimi lučmi! Tu so nas psihološko zajahali! Policistov pogled mi je prikimal, glava, vrat in brada pa si nista upala. Niso mi hoteli zaračunat čeprav sem jih obvestil, da nimam šekastega jopiča, euro trikotnika in mogoče še česa. Lepo tudi, da so nehali za ta dan kasirat in so me potem prehiteli na cesti. Skratka, znorel sem in se odločil (na um mi je prišlo in um se mi je omračil, je zapisal Feo) tudi v tem primeru poraz spremeniti v zmago. Zato sem ves teden na Čevljarski ulici izvajal žicarsko-protestni performans in do tega trenutka zbral 113, 6 eura. Režiser Vito Taufer mi je dal 50 eurov, bivši Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek pa prav Zares 10!

V torek je zadnjič v prvem letniku Likeja v koprskem MKSMC dobro odpredaval Tonči Kuzmanič, ki sedanji čas imenuje postfašizem. Pojav Zmaga Jelinčiča Plemenitega je na primer ilustrativen primer za to kako ksenofobija more danes v istih glavah iti skupaj s podporo boju partizanov v NOB! Kaj sem odnesel od letošnjih šestih predavanj katerih os je bil Kark Marx? Zvedel sem, da so levičarji goske v megli, od Karla Marxa pa je ostala predvsem uporabno vodilol, da je treba storiti. Vem, da Tončiju gre predvsem za enakost, ne pa za svobodo. Postalo mi je še bolj gotovo, da je treba v vse zapisano in v vsakega avtorja dvomiti. Še sreča, da nič ne berem in žal se s tem še hvalim. Taja Kramberger ima prav! Moj antiintelektualizem je beden. Sem kot Tof , Partljič ali Šraufciger.

V četrtek je v MKSMC najprej doktorica Arentovka Vlasta Jalušič predstavila knjigo »Zlo nemišljenja«. Utegnil sem biti le na delu njenega dveurnega nastopa in še bolj se mi je v rabljeno možgansko skorjo zažrlo tisto kar je Hanni Arent bolj grozljivo od koncentracijskih taborišč; Nemci so namreč tako nečloveško zlahkoma postali del državnega sistema, ki je od državljanov zahteval »Ubijaj!«. Bili so sicer v skušnjavi, da tega ne bi počeli a so se naučili učinkovito upirati se ji.

Takoj po Vlasti je predaval Božidar Debenjak, ki ga imenujem »Marxomat« saj je verjetno najboljši poznavalec del znamenitega Karla. Tudi njega smo posneli s kamero za vedno večji in vedno bolj neobdelan arhiv DPZN.. Gospod, ki se ga spomnim 40 let nazaj iz Zasedbe fakultete je zelo dober razmišljajoči govorec stare šole. Ni se spremenil, samo postaral se je. Malo me je vzgojenega jugoslovanarja zabolelo njegovo razmišljanje o prednostih Ljubljane pred Zagrebom in Beogradom že v času študentskih nemirov. Zvedel sem , da je bil Lenin Taylorist. Z abstinentm Božidarjem bi se bilo treba večkrat na leto obsevati.

Ne bom poročal o odličnosti rojstnodnevne torte doktorice Vlaste Jalušić, omenim le, da je en njen pes pojedel en kos našega kaktusa na Kvedrovi 10. Ne utegnem pisati in govoriti o dogovarjanju z društvom HUM s katerim ta teden štiri dni od danes naprej prirejamo Kulturni maraton. Ne smete nič podrobnega zvedeti o izvensodnem poravnavanju DPZNja s SAZAS-om, bolijo pa že jajca. V soboto sem igral v Coffeshopu Rogaške Slatine (med Sparom in policijo), dovolim si le še: »Sem na tržišču (telefon 041 318 245), za ločitve dam popust).