Črna sreda izpred dobrih štirih let je minuli teden dobila svoje nadaljevanje. Študentska organizacija Slovenije je v centru Ljubljane izrazila množično nestrinjanje s predlaganim zakonom o malem delu, pridružena Dijaška organizacija Slovenije pa je zahtevala brezplačne malice za dijake. Po navedbah organizatorja 15, po poročanju medijev pa slabih 10 tisoč pretežno dijakov pa je na Prešernovem trgu, bolj kot protestiralo, imelo svojo zabavo. Piščalke, ki so jih organizatorji poklonili udeležencem, so preglasile medle pozivov k uporu z odra, prizori polnih steklenic, sproščenosti in rajanja pa so spominjali bolj na današnjo maturantsko parado, kot bes nad obetajočim poslabšanje socialnega položaja študentov.

Vse do prihoda dijaško-študentske povorke pred parlament. Z najrazličnejšimi projektili prerešetano pročelje parlamenta in manjše nasilje med posameznimi protestniki in policijo so povzročili val političnega in medijskega moraliziranja, vsebinski vidiki protestov ter razlogi za nasilje pa so se skrili pod iskanje odgovornega za nastalo situacijo.

Študentska organizacija Slovenije, ki je proteste organizirala se je od incidentov ogradila in zagotovila, da je storila vse, da bi zagotovila varnost dogodka. V Študentski organizaciji so prepričani, da je zagotavljanje varnosti na samem dogodku stvar varnostnih organov, torej policije in varnostnikov. Ali so možje v modrem, v sredo močno okrepljeni s pripadnik posebnih policijskih enot, v kritičnih trenutkih postopali pravilno, smo vprašali profesorja za kriminalistično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede, Petra Umeka:



Z Umekom pa se jih mnogo ne strinja in pravijo da bi morala policija v trenutkih vandalizma ukrepati odločneje. Na policiji se s tem seveda ne strinjajo, ob tem pa pojasnjujejo zakaj so reagirali kot so. Maja Adlešič, tiskovna predstavnica policije:



Bogat arzenal najrazličnejših predmetov, ki so leteli na hram demokracije, agresivni posamezniki in vandalizem, pričajo, da je očitno izostalo preventivno delovanje pristojnih organov. Bi se dalo dogodke pred parlament s poprejšnjim ukrepanjem preprečiti? Maja Adlešič s policije meni,da bi na to moral misliti organizator:



Da je povprejšnje ukrepanje stvar organizatorja, meni tudi Peter Umek, ki ob tem dodaja, policija tudi s preventivnim delovanjem ne bi mogla preprečiti izgredov:



Policisti so med in po protestih pridržali 31 demonstrantov, od tega 15 mladoletnih, pri mnogih od njih pa so našli nevarne predmete. Ker je bila za pregled pred vstopom na območje demonstracij zadolžena varnostna služba, smo policijo vprašali ali je del odgovornosti za kasnejše dogajanje moč pripisati tudi njim. Maja Adlešič se neposrednem odgovoru izmika:



Peter Umek s Fakultete za družbene vede meni, da je na takšnih dogodkih temeljit pregled objektivno težko izvesti:



Odgovornost, ob pink-ponku med policijo in organizatorjem, Študentsko organizacijo Slovenije, tako še vedno ostaja zamegljena. Da bi jo razjasnili smo poklicali na ljubljansko Pravno fakulteto. Tam so nam povedali, da vso odgovornosti po 157. členu obligacijskega zakonika nosi organizator dogodka.

Zaradi tega in močnih očitkov javnosti na račun ŠOSa smo Katjo Šoba vprašali ali vodstvo organizacije namerava odstopiti. Jasnemu odgovoru se je izogibala:



Ob vprašanju odgovornosti pa je so povsem pozabljeni razlogi za nasilje pred parlamentom. Andreja Kurnika, aktivista in predavatelja na Fakulteti za družbene vede smo vprašali, ali je bil bes protestnikov legitimen:



Ob vsem dijaškem in študentskem rajanju na Prešernovem trgu se zdi, da so bili edini, ki so zares protestirali organizatorji. Kurnik meni, da je bil način izražanja nestrinjanja o zakonu o malem delu neprimeren:



Kako pa so k organizaciji protestov pristopili pri Študentski organizaciji pa več Katja Šoba:



Andrej Kurnik je za konec opozoril na popolno izvzetost globljih razprav in razlogov za sredino dogajanje:



Kultivirala sta Nejc in Potočan.