Prejšnji teden je v prostorih Kina Šiške potekal petdnevni pilotski seminar z naslovom »Taktike in prakse« - gonilniki novih medijev, ki ga je organiziral zavod za sodobne umetnosti Aksioma. Performerji in teoretiki so v mednarodni postavi, skozi serijo predavanj, inštrukcij, delavnic, pogovorov in predstavitev, želeli stopiti korak naproti »demistifikaciji« novomedijske umetnosti. Izhodiščna pozicija seminarja je tako rekoč na mestu, saj ima umetniško raziskovanje in eksperimentiranje na polju novih medijev, zaradi nenehnega tehnološkega inoviranja, permanentno dolžnost, da se presprašuje in reflektira domet svojega početja.
Seminar “Taktike in prakse” je že v naslovu nakazal razdelitev na dve glavni interesni sferi. Z nastopom “taktik” namesto prejšnje teorije so v podtonu priznali, da je domet teorije na polju novomedijske umetnosti postal nezadosten ali morda nepotreben. Še več. Novomedijsko umetnost jo mestoma moč razumeti tudi kot osvoboditev od teorije in pristanek v smeri umetniških praks. Glede na to, da se je novomedijska umetnost že v izhodišču pozicionirala na točki kontrakulture in zavračanja kuratorskih praks nam špekulacija namiguje, da ne gre več toliko za razumevanje fenomena novih medijev in njihovega razvrščanja ter vrednotenja, temveč za razvoj in implementacijo taktik postopanja z njimi.
V tem oziru bi bil najslabši možen scenarij napoved, da se mainstream produkcijo medijskih tehnologij prepoznava kot logično, naravno in nespremenljivo dejstvo razvoja in napredka. Posledično ostanejo artistu/performerju na razpolago le pičle možnosti, večinoma usmerjene v umetniško interakcijo, prazno igračkanje in kreativno izrabljanje tehnoloških izsledkov, izdelkov in inovacij. Poleg tega je projektna narava dela ter vitalna odvisnost od razpisov ustvarjalce v veliki meri oropala svobodnega duha in jih potisnila v vlogo projektne in projektilne socialne koristnosti.
Seminar »Taktike in prakse« se tukaj ne postavlja kot poizkus zamejitve polja, temveč kot poizkus sledenja tehnološki dinamičnosti ali drugače rečeno posodabljanju gonilnikov, ki v veliki meri determinirajo umetniško ustvarjanje in upravljanje z novimi mediji. Kot že rečeno, prvi del seminarja se je po besedah organizatorjev namenil osvetliti nekatere aspekte novomedijske umetnosti v Sloveniji in s tem prispevati k razvoju izobraževanja in možnosti vpogleda v hitro spreminjajoče se pogoje in smernice. Drugi del je bil namenjen praksam aktivnih interesentov in avtorjev, ki na različnih stopnjah umetniške poti potrebujejo nujni update ustvarjalnih orodji.
Deklarativni korak v smeri vseživljenskega izobraževanja pripoznava trdo realnost, kjer ne le dinamika tehnologij, temveč tudi interakcija z našim vsakdanom postaja vse bolj tehnološka in posledično težavna. Še včeraj veljavni pogoji, izhodišča in drže jutri niso več uporabni. V tej in/out realnosti postane vprašanje o poziciji ustvarjalcev in gonilnikov bistvenega pomembno. Kdo koga napaja in kdo koga goni?
Marco Deseriis je na svojem predavanju na primeru pojava in ravoja netarta izpostavil, da se je od začetnih korakov cyberpunka in aktivizma scena prestavila s pozicije kontrakulture v pozicijo interakcije z mainstreamom. Postavi se vprašanje, koliko časa je moč ohraniti aktivistično ali bolje kritično držo z oddajanjem interferenc od znotraj. Ali so zadnji poizkusi množičnega odhoda iz facebook portala oziroma projekt »Suicide machine«, kot načrten samomor virtualne identitete na vseh socialnih platformah še subverzivno dejanje? Kaj nam ostane po samomoru virtualnega profila?
Taka in podobna taktična vprašanja so vzniknila na tistem delu seminarja, ki se je najbolj skušal spopasti z redefinirano pozicijo ustvarjalca in nove umetnosti. Večplastnost seminarja »Taktike in prakse« morda le napoveduje prihod treznih časov. Po več kot desetletju entuziazma je moč zavohati težnjo po vzpostaviti temeljev in izhodišč. Vendar ne toliko v smeri kuratorskega klasificiranja in vrednotenja relevantnosti, temveč za polni izkoristek multidisciplinarne razsežnosti novomedijske umetnosti v smeri razumevanja kompleksnih implikacij vedno bolj tehnološkega sveta ter demistifikaciji infantilne fascinacije nad njim.
Za občestvo vseh spolov spisal Igor B.
Komentarji
komentiraj >>