OFF NAPOVEDNIK
Zelenica sredi bežigrajske podrtije je sinoči ječala pod koraki kopačk liverpoolskih in ljubljanskih nogo-porivačev okroglega usnja. David in Goljat sta se razšla s športne perspektive najmanj, z obče - humanistične pa najbolj zaželjenim, neodločenim izidom. Za zdaj vse v redu, ali se bodo naši fantje iz zahodno – angleškega bazena vrnili z nedotaknjenimi jetri, pa bo stvar rezultata druge tekme in dnevne, pivske forme tamkajšnjih navijačev.
Temi današnjega Off napovednika sta torej nogomet in odtujevanje poljubnih delov človekove anatomije. Izbrana vrsta senegalskih žogobrcnikov, hit zadnjega nogometnega mondiala, se v lastni državi sooča s težko dilemo. Tamkaj se namreč razpravlja o opustitvi cirkumcizije, prastarega tradicionalnega posega, s katerim deklicam kirurško in nestrokovno odstranijo klitoris. V akcijo je stopil UNICEF, senegalska vlada je tovrstne iniciacije že zakonsko prepovedala, a bo ukrep mnogo učinkovitejši, ko bo upoštevan tudi s strani plemenskih vodij in verskih voditeljev.
Podalpski otroci pa se medtem sploh ne zavedajo lastne sreče, da so na ta svet vpadli prav v srednjeevropskem rajskem vrtu. V prostorih Celice na ljubljanski Metelkovi se ima danes zgoditi predstavitev nacionalnega projekta za promocijo poznavanja in učenja otrokovih pravic. Projekt bo zaštartan iz dveh razlogov. Na eni strani ga je vzpodbodla vsebinska aktualnost, saj letos beležimo iztek dekade Združenih narodov za učenje otrokovih pravic, drugo leto pa bo minilo natanko 15 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Drugi razlog tiči v številkah – nedavna raziskava med slovenskimi sedmošolci je pokazala, da le-ti zelo slabo poznajo svoje pravice, 98 odstotkov pa jih pozna vrstnika, nad katerim je bilo v zadnjih dveh mesecih izvršeno nasilje.
Dejstvo, da se stvar premika, je tukajšnjim zlorabljanim otrokom v slabo uteho. Morebiti pa je lahko vir tolažbe v vedenju, da ne živimo recimo v Senegalu?????!!
Tole je OFF program Radia Študent. Čeprav smo nogometni analfabeti, vemo, da se otrok ne faulira.
OFF PROGRAM
Naš križarski minister Dimitrij ne pozna predaha, njegov delovni urnik je zapolnjen kot parlamentarna menza med vsakoletnim poročilom o stanju človekovih pravic v podalpju, saj je Hanžek v dvorani navadno sam. V žrtvenem New Yorku je najprej obsežno pokomentiral bruseljski usklajevalni sestanek za ministrsko konferenco o sredozemskem ribarjenju, ki se bo novembra zgodila v Benetkah. Dejal je, da so sklepi sestanka pričakovani, saj se je pokazalo, da je bila slovenska politika glede vprašanja hrvaške namere o opevanem gospodarskem pasu pravilna. Evropa pač preferira dogovore pred enostranskimi potezami, zato naj bi bili južni nam sosedje diplomatsko izolirani. Janez ena – Ante nula!
Naslajanju pa se Dimitrij ni odrekel kar tako. Opozoril je na napačno razumevanje njegove izjave glede odtegnitve podpore pri hrvaškem pridruževanju evropski bandi. Nasprotno. Slovenija je med redkimi državami, ki zagovarjajo nadaljnje širjenje skupnosti. Med nedavnimi pogovori o finančni pomoči petim čakajočim na vstop v EU, med njimi tudi Hrvaški, naj bi Rupel besno protestiral zaradi skromnosti dotičnih namenskih sredstev. In če citiramo, k našemu pravičniku so po sestanku pristopili določeni ljudje in mu dejali “da če je nam toliko do tega, da Hrvati pridejo v EU, naj to tudi sami financiramo.” In tudi bi, če bi bilo kje vzeti. Naš predlog – šenkajmo jim falkona. Pa naj se oni bodejo s pogodbenimi penali, svetovanji o najboljši vnovčitvi in nenaklonjenostjo naroda. Zaradi vljudnosti nam bodo morali biti pa še hvaležni.
Nato je Dimitrij, poln privoščljivega zadovoljstva, odkorakal do Colina Powella, kateremu je spovedal silno žalost, ker smo bili zaradi Vilniuške izjave podvrženi kritikam tako imenovane stare Evrope, da se je počutil izgubljenega in da ne mara izbirati med prijatelji. Ameriški državni sekretar mu je tolažeče odvrnil, da bo od sedaj bolje, se mu zahvalil za podporo v protiteroristični vojni ter za razumevanje nekaterih komponent ameriške politike. Katerih, nam ni jasno, bi pa radi vedeli.
Dalje: Rupel se je srečal s predsednikom generalne skupščine Združenih narodov Julianom Huntejem, s predstavniki Ameriškega judovskega odbora, ki bi si želeli več naše podpore pri miniranju “protiizraelskih” resolucij v Združenih narodih, kazali pa so tudi interes za potek denacionalizacije v Sloveniji. Obedoval bo z malijskim zunanjim ministrom, čaka ga srečanje s kolumbijsko kolegico, nato pa še predaja listine o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju bombnega terorizma. A je dovolj? Nikakor! Potem se sreča še z ministri iz Kazahstana, Armenije, Alžirije, Tunizije in Argentine, za večerjo pa se je nekako uspel preriniti med zunanje ministre držav Frankofonije.
Gospod Rop, zunanji minister vam pregoreva, stimulirajte ga. Dopust ali boljši denar.
V Iraku ne vedo ne za denar ne za dopust. Bodo pa po nekaj kratkih mesecih predaha zopet okusili grenak okus zastraševanja s smrtno kaznijo. Potem ko je bila ta s prihodom koalicije voljnih ukinjena, bo zaradi brezzakonja ponovno uvedena. Takšna je volja vplivnih skupin Iračanov in prehodne iraške vlade, Bush pa seveda ne bo ugovarjal. Tovrstna praksa mu nikakor ni tuja, izmojstril se je v rodnem Teksasu, kjer jo apliciral do absoluta. Ubogi Iračani, mar jim res ostaja le molitev?
Absolutno pa bomo Slovenci branili očetnjavo pred političnimi in ekonomskimi migranti ter ostalo golaznijo, ko bomo svoja usta končno uspeli prilimati na sesek Evrope. V Portorožu se bo začel tridnevni simpozij o varnosti dokumentov. Udeleženci bodo obravnavali problematiko varnosti potnih listov, vizumov, dovoljenj za prebivanje in drugih uradnih dokumentov v skladu s pravnim redom Evropske unije, skratka, papirje, s katerimi se že omenjeni migranski golazni preprečuje vstop v poštene, delovne dežele.
V najbolj delovni in pošteni deželi, Ameriki, pa gre njenemu predsedniku marsikaj narobe. Ratingi padajo, zaradi Iraka ne more spat, denarja zmanjkuje, kongres pa je sedaj zavrnil še predlog zakona njegove administracije, s katerim bi zakonsko zregulirali elektronsko prisluškovanje ameriškim državljanom. Po mnenju demokratov in nekaterih republikancev pa bi bil tovrsten ukrep kaplja čez rob dobrega okusa. AMERIČANOM ŽE NE BOMO BRALI MEJLOV!!! DEJMO JIH ARABCEM!!! Več o čezatlantskih političnih peripetijah pa naša tamkajšnja dopisnica Lidija Poljanček.
////////////////////////////////////////////////////////////
Pravkar smo izvedeli, da sta si v središču Moskve v lase skočili Mira Markovič, Slobova žena, in njena svakinja Milanka. Razlog: slednja prvi ni želela posoditi mobilnega telefona. Slobo je v Haagu zaprosil za sojenja prost dan, saj se zaradi šokiranosti težko koncentrira na dokazovanje svoje nedolžnosti.
Komentarji
komentiraj >>