Ameriški senat je v sredo soglasno z 99 glasovali “za” in nobenim glasom proti potrdil generala Davida Petraeusa za poveljnika ameriških in mednarodnih enot v Afganistanu. Na tem položaju bo zamenjal generala Stanleyja McCrystala.
Vse skupaj ne bi bilo tako nenavadno, če prejšnji general s svojega mesta ne bi odletel prav zaradi precej sarkastičnih kritik na račun ameriškega političnega vodstva. Petraeusovo poveljevanje v Afganistanu tudi ne bo prineslo spremembe "McChrystalove" strategije, saj je Petraeus sodeloval pri njeni izdelavi. Na fronti, na kateri se nahajajo tudi slovenski vojaki torej ni pričakovati kakšnih bistvenih sprememb.Prav tako očitno pa je, da nadaljevanje vojne v Afganistanu vse bolj izgublja svoj smisel. To kažejo tudi opazke, ki jih je tako odkritosrčno za časnik Rolling Stones razgrnil prejšnji poveljnik ameriških in mednarodnih enot v Afganistanu McCrystal.
Morda najbolj udaren je bil trenutek pogovora med štabnim poročnikom, ki se je ob prisotnosti novinarja časnika Rolling Stonsa pred novinarjem glasno izrazil prepričanje, da izgubljajo vojno. “Gospod”, je dejal štabni poročnik McChrystalu na bojnem položaju v Afganistanu, “nekateri fantje tam, gospod, mislijo, da izgubljamo, gospod.” Kljub trikratnemu “gospodu” je ta izjava v Beli Hiši menda povzročila vrsto besnih komentarjev. Toda to ni bilo vse. McChrystal je v pogovoru za časnik Rolling Stone kritiziral člane administracije, med drugim veleposlanika ZDA v Afganistanu Karla Eikenberryja, ki naj bi ga pustil na cedilu, pa tudi posebnega odposlanca za Pakistan in Afganistan Richarda Holbrooka, ki ga je označil za “ranjeno žival.” Žalil naj bi tudi podpredsednika ZDA Josepha Bidena, kritiziral francosko vojsko in Francijo, za svetovalca za nacionalno varnost Bele Hiše Jima Jonesa, upokojenega generala, pa je dejal, da je “klovn”, ki je “obtičal v letu 1985”
Po besedah svetovalca generala McChrystala pa se tudi Obama v svoji vlogi poveljnika vojske menda ne počuti najboljše. Po njegovi oceni naj bi se namreč na prvem srečanju z vrhom ameriške vojske Obama počutil “neprijetno in prestrašeno” v sobi polni vojakov. Tudi naslednje srečanje ni bilo nič boljše. "To je bil desetminutni foto termin” je dejal eden od svetovalcev "Obama zagotovo ni imel pojma o njem in kdo sploh je. Tu je bil mož, ki bo prevzel njegovo jebeno vojno, toda ni bil videti posebej zavzet. Šef je bil precej razočaran.” "To so bili težki časi zame," je nato dejal McChrystal. "Prodajal sem stališče, ki ga ni bilo mogoče prodati," je dodal general.
Prav ta stališča bo sedaj novim članicam moral prodajati novi poveljnik ameriških in tudi slovenskih enot v Afganistanu. In to ne bo lahko. Francozom, ki so imeli 40 smrtnih žrtev v Afganistanu se vse bolj mudi domov. Na Nizozemskem je opozicija zaradi vojne v Afganistanu že zrušila nizozemsko vlado, v Nemčiji je zaradi kritike nesmiselne vojne odstopil predsednik države Horst Koehler, Kanada in Nizozemska pa sta prav tako že napovedali umik svojih vojakov. Tudi na terenu nič ne kaže na uspeh. V juniju se je število napadov na vojake podvojilo, medtem ko je število ameriških žrtev v Afganistanu že preseglo 1000 vojakov.
Junija je Afganistan po času trajanja tudi “uradno presegel” vojno v Vietnamu, medtem ko je Obama po oceni svetovalca poveljnika v Afganistanu “tiho začel korakati stran od končnega umika vojske julija naslednje leto”. Afganistan se celo po oceni najvišjih častnikov v Afganistanu spreminja “v močvirje, v katero je Obama zavestno vstopil, čeprav je to gigantski, nor projekt “izgradnje nacije”, ki ga eksplicitno ni želel.” Ob vsem skupaj pa je najbolj neverjetno to, NATO podpira režim, ki nima nobene legitimnosti, saj je po trditvah samih ameriških generalov predsednik Afganistana Hamid Karzaj že vse zadnje leto varno zaklenjen v svoji predsedniški palači, iz katere si sploh ne upa stopiti pred svoj narod, ki ga je menda izvolil za voditelja.
Vse skupaj je torej predvsem velika šarada, vzdrževanje kulis o uspešni vojni, ki jih podpirajo tudi slovenski vojaki. Tudi pravni temelj za intervencijo je zelo vprašljiv. Vojska je v Afganistanu na poziv afganistanskih oblasti, ki pa so dejansko zgolj marionetni režim držav, ki so izvedle intervencijo. Če so imeli udari na teroriste leta 2001 še kakšen smisel, potem so ti cilji danes že zdavnaj preseženi. Tako imenovana samostojnost Afganistana je samo iluzija.
Podobne kvazi-države pa nastajajo tudi drugje po svetu. David Chandler v svoji analizi delovanja Bosne in Hercegovine opozarja na “dialektiko simulacije” ki bi bila zelo primerna tudi za opis primera Afganistana in še kakšne podobne države. Navaja namreč Baudrillardovo opozorilo, da bo “od sedaj naprej, nemogoče postaviti znano vprašanje: ”S kakšnega položaja govorite? – ‘Kako veste ?’ – ‘Od kod ste dobili moč?, ne da bi takoj dobili odgovor: ’Toda to ste vi (iz katerih) jaz govorim’ – kar pomeni, da ste vi, ki govorite, vi, ki veste, moč ste vi.” Kot praktičen primer navaja besede visokega predstavnika EU v BiH Paddya Ashdowna, ki je leta 2002 dejal, da bi lahko odločitve sprejemal tako, da bi “natančno meril” oddaljenost stališč “vseh treh strani” v BiH, da pa on sam raje “stori to, kar misli, da je prav za deželo”. Chandler sklepa, da “bosanska formalna mednarodna suverenost daje videz, da gre za neodvisno entiteto, prostovoljno vključeno v to, da gosti svoje goste, ki gradijo državo.”
To velja tudi za države, ki priznavajo države, menda na podlagi »objektivnih dejstev« istočasno pa ustvarjajo zunanjepolitični »simulakrum«, v katerem države priznavajo neodvisnost entitet, ki pogosto - dejansko sploh niso neodvisne. Vrhunec perverznosti je bilo na primer prvo afganistansko priznanje Kosova. Kot je zaisal nek analitik – primer, kako je en protektorat po ukazu svojega gospodarja priznal drug protektorat kot “suvereno državo.” Res bedno.
Toda ne pozabimo: pomočnik ameriške zunanje ministrice Daniel Fried je to “čast” najprej ponudil Sloveniji, ko je slovenskim diplomatom na božični večer leta 2007 predlagal, da “naj Slovenija prva prizna Kosovo!” Če nam še tedaj ni bilo jasno, za kaj nas imajo, potem bi se nam moralo razjasniti vsaj po prvem afganistanskem priznanju Kosova. Povedano preprosto: skrajni čas je že, da naši fantje spokajo iz Afganistana.
Terminal je spisal Igor Mekina