Sodišče je sklep sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, sodnica Jadranka Sovdat je dala odklonilno ločeno mnenje.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je izpodbijala omenjeni del zakona, saj po njenem diskriminira del romske skupnosti, del lokalnih romskih skupnosti in del civilnopravnih organizacij romske skupnosti glede možnosti udeležbe v svetu.

Niso sistemsko zastopane vse romske skupnosti

Predlagateljica izraža pomisleke glede vnaprejšnje zakonske določenosti reprezentativnosti zveze Romov, ki predlaga dve tretjini članov sveta. Varuhinja namreč ne vidi razumnih razlogov, zakaj v svetu niso sistemsko zastopane vse romske skupnosti iz posameznih občin, v katerih je zagotovljeno njihovo interesno predstavništvo in so že konstituirane kot politični subjekti.

Na ustavnem sodišču so se do vprašanja zastopanosti v svetu enkrat že opredelili ter ocenili, da je odločitev zakonodajalca, po kateri dve tretjini članov sveta, ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov, predlaga zveza Romov kot trenutno reprezentativno telo romske skupnosti, razumen ukrep za dosego ustrezne ureditve oziroma izboljšanja položaja romske skupnosti.

V zvezi še vedno večina Romov

Predlagateljica je sicer opozorila na izstop nekaterih romskih društev iz zveze Romov. Vendar ustavno sodišče ugotavlja, da je v zvezi še vedno včlanjena večina romskih društev, zato ji ni mogoče odreči reprezentativnosti.

Očitki predlagateljice, da bi morale biti v svetu zastopane vse romske skupnosti iz posameznih občin, po oceni sodišča pomenijo vprašanje ustreznosti določitve načina zastopanosti v svetu. Presoja primernosti zakonske ureditve pa je stvar zakonodajalca, dodajajo.

Pri tem navedbe varuhinje o nesoglasjih med romskimi društvi in njihovimi predstavniki, o razdeljenosti sveta, ki je brez predsednika, ter o tem, da v praksi v svetu ni nobenih predstavnikov romskih skupnosti iz nekaterih občin, v katerih romska skupnost tradicionalno živi in v katerih ima zagotovljeno politično predstavništvo, sodišče ocenjuje kot splošne navedbe. Slednje tako po mnenju sodišča niso konkretizirane v tolikšni meri, da bi izkazovale poseg v ustavne pravice.