Filmi iz dežele vzhajajočega sonca se že drugo leto zapovrstjo za en teden dobili začasen naslov na kinodvorskem velikem platnu. Tako se bo od ponedeljka v sedmih dneh zvrstilo vsega skupaj sedem filmov, ki predstavljajo izbor iz kinematografije, po svetu najbolj zaznamovane z avtorskimi imeni, kot so Ozu, Kurosawa, Oshima, Kitano, Miike, ali Naomi Kawase. Izbor sedmih filmov pod okriljem japonskega veleposlaništva in Japonske fundacije je namesto najbolj razvpitih imen tokrat prikazal filme manj poznanih, a prav tako opaženih avtorjev.
Prvi prikazani film »Mladost Etsuko Kamiya«, delo režiserja Kazua Karokija, je pretanjeno posneta zgodba, zgrajena na spominih. Par se na strehi bolnišnice v mestu na jugu Japonske spominja časov proti koncu druge svetovne vojne, ko so zavezniki še z zadnjimi silami premagovali Osi zla. Melodrama z dobro odmerjeno dozo komičnih vložkov v ospredje postavlja zaplet okoli dogovorjene poroke. Nerodnež, ki je tudi bodoči nevestin partner, pod svojo vojaško uniformo skriva zelo človeško plat. Namesto neposredne navezave na aktualne vojne dogodke, so se ob splošnem pomanjkanju očitno dogajale tudi ljubezni.
»Prizor na obali« je film Takeshija Kitana, režiserja z najbolj vznemirljivo kariero in življenjepisom. Kot komedijant in izrazito medijski človek se je posvetil še filmu, prikazani film pa po nagradah sodeč sodi med njegova najboljša dela. Za razliko od eksplozivnega žanrskega koktejla v njegovih poznih delih, je film »Prizor na obali« natančno strukturirana drama o gluhonemem fantu Šigeru, ki se odloči jezditi po morskih valovih z najdenim surfom. Za neverjetno skopo odmerjene dialoge so potrpežljivi gledalci poplačani s postopnim in subtilnim grajenjem zgodbe. Tudi mestoma komični liki se v filmu preprosto zlijejo z glasbeno podlago, ki v spomin prikliče z muzakom podloženo čakanje na telefonski liniji.
Na veliko več smisla za humor je stavil film »Hotel Hibiskus«. Trčena komedija o odraščajoči devetletni hiperaktivni deklici Mieko podaja zgodbo skozi otroške oči. Klepetava deklica, ki s pisano družino živi v hotelu ob ameriški vojaški bazi, si predstavlja svet precej po svoje. Preden filmska zgodba v deliričnem spoju humorja lokalnih prifuknjencev z dekličino domišljijo skoraj razpade, jo reši moment neke izpovedi o odraščanju. Režiser Nakae je omenjeni film posnel po dveh celovečercih in zanj pobral nagrado žirije na tokijskem filmskem festivalu.
Obetavno zvenijo tudi napovedi filmov za prihodnje dni. Sakamotojev film »Ranjeni angeli«, ki bo na sporedu danes ob sedemnajstih, je posnet po popularni televizijski nadaljevanki iz sedemdesetih let. Režiser je v filmu poudaril dinamiko razmerja med zasebnim detektivom in njegovim pomočnikom, ki ju veže več kot zgolj skupno iskanje zločincev. Da je detektivsko sodelovanje lahko homoerotično, se je zavedala že Agata Christie, ki je odnos med slavnim detektivom Poiroitjem in njegovim pomočnikom Hastingsom podčrtala s subtilno homoseksualno konotacijo.
Nocoj ob 21. uri sledi še projekcija filma »Božanski meč« režiserja Rintara. Film z letnico 1985 predstavlja klasični izdelek »anime« žanra, ki je bila posneta po istoimenskem stripu. Junak Taro se bo maščeval za umor svoje družine in nas popeljal v čas nindž in šogunov. Prikazani film pa bo edini izrazit primer žanrskega filma, po katerem slovi Japonska. Predstavnikom kakšnega izrazito nasilnega žanra, kot je denimo J-horror, so se v tokratnem izboru izmuznili.
Tako bo še en Sakamotojev film z naslovom »Prebujenje«, ki bo kot zadnji na sporedu v ponedeljek, poskrbel za še en dramski zaplet. Tokrat v obliki družinske drame, ki je bila posneta po literarni adaptaciji, v kateri se po smrti očeta na novo definirajo odnosi med ostalimi člani familije. Film iz leta 2006, poleg filma »Usodna gora« iz leta 2008 večkrat nagrajenega režiserja Masata Harada, predstavlja nekatere bolj aktualne prikazane filme.
Ker je v enem tednu nemogoče prikazati vso raznolikost japonske kinematografije, je izbor namesto drznosti veliko bolj stavil na filme bolj preverjenih avtorjev. Tokrat izključno režiserjev, kar je škoda, saj ob že tako skromnem številu japonskih filmskih režiserk v manj izostrenem selektorskem čutu ostanemo za njihove izdelke na Zahodu dostikrat prikrajšani. V deželi, v kateri predstavlja filmska umetnost veliko gospodarsko panogo, in kjer so samo v letu 2006 posneli več kot 400 celovečercev, je težje priti na sled talentiranim ustvarjalcem. Ob vsej tej hiperprodukciji bi morda za najnovejše filmske naslove lahko za rokav pocukali kakšne prosvetne delavce in študente s katedre za japonologijo.
Wasabi je polizal Dare P.
Re: Teden sodobnega japonskega filma
DjJuvan [27/08/2010]
Izbor animejskega dela "Božanski meč" je bil katastrofalen. Kot ljubitelj animejev sem dobesedno trpel ob gledanju tega filma. Mnogokrat spustim raven pričakovanja, ampak tukaj je šlo dlje od podna. Komu zahvala za tako neumen izbor predstavnikov "klasik" animejev... Pa da ne bo kakšen komentar, da v tem času ni dobrih filmov.... o pa še kako veliko jih je. Že Barefoot Gen bi bila odlična izbira, ali pa Akira. To SO klasike. Ne pa Božanski meč, ki je popolnoma zgrešena režija, zgrešeno razvijanje likov in neumno povezovanje zgodbe. Jao. Mah, naj ti državni gumbci delajo kar hočejo, ampak FANI smo tisti, ki s srcem in pravimi potezami širimo animeje. LP
odgovori >>
Re: Teden sodobnega japonskega filma
aleš [26/08/2010]
Glede zadnje pripombe, če sem jo prav razumel, in glede na pripombo znanke japonologinje ob neki starejši podobni retrospektivi: kar financira japonsko veleposlaništvo, naj bi bilo pretežno pod budnim očesom le-tega in z nekaj pazljivosti glede tega, kako, kdo in kaj 'reprezentira' japonsko 'kulturo'. Verjetno program ni toliko v rokah japonologov, morebitni 'manki' tega pa se (ugibam, najbrž) začnejo kje drugje, kot pri tukajšnjih entuzijastih. Res pa bi se o tem, kako nastaja nek tak program, veljalo pozanimati tudi med organizatorji - bi znal biti zanimiv dodatek takemu pregledu.
pozdrav
odgovori >>
Re: Teden sodobnega japonskega filma
vizualka [26/08/2010]
Retrospektivo je pripravila japonska ambasada in Japonska fundacija in ravno zato, kot že omenjaš, bi morda bilo iluzorno pričakovati prikaz robne filmske produkcije na takem festivalu. Ker na katedri za japonologijo včasih pripravijo tudi kakšne filmske večere, je bilo napotilo k njihovi katedri mišljeno kvečjemu kot napotek k njim. Seveda pa japonologi nimajo nič pri tem izboru filmov. Se strinjam, bi bilo zanimivo preveriti kulturne menedžerje pri omenjenih organizaciji in predstavništvu ... pozdrav! dare
odgovori >>