OFF NAPOVEDNIK
Končal se je deveti muslimanski mesec ramadan, v katerem je predpisan strog post od zore do mraka. Pričenja se tridnevno praznovanje muslimanskega verskega praznika bajram. O tem, kaj za muslimane pomeni bajram in čemu se morajo odpovedovati med postom, smo govorili s tajnikom muslimanske skupnosti v Sloveniji, Nevzetom Porićem:
Bajramske proslave so se odvile v vseh večjih mestih po Sloveniji, glavna molitev pa se je odvila v dvorani na Kodeljevem. Na vseh prizoriščih je bilo prebrano muftijevo bajramsko sporočilo, ki ga je pripravil za to priložnost. V sporočilu je opozoril na problem tujih delavcev v Sloveniji, predvsem tistih iz Bosne in Hercegovine, ki so v Sloveniji delali in za to niso bili plačani, prav tako je opozoril na odnos državnih institucij do islamske skupnosti ter pozval ljudi, naj se vključijo v akcijo zbiranja denarja za izgradnjo islamskega centra v Ljubljani.
Na koncu smo Porića povprašali še, kako ocenjuje napovedi pastorja Terryja Jonesa, predstavnika bizarne krščanske cerkve s Floride, da bo ob obletnici napada na Trgovinski center v New Yorku 11. septembra sežgal kopije Korana.
Berete postpostni in kalorično razvratni OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Ameriško prizivno sodišče v San Franciscu, ki velja za najbolj liberalnega v Združenih državah, je s tesno večino 6 proti 5 včeraj odločilo, da so državne skrivnosti pomembnejše od človekovih pravic. S tem so Bracku Obami dali možnost, da nadaljuje program tajnih zaporov CIE in blokira tožbe ujetnikov zaradi zapiranj brez procesa in mučenja. Obamova administracija se je pritožila na leta 2007 s strani Ameriške zveze za državljanske svoboščine vloženo tožbo zoper hčerinsko družbo podjetja Boeing v imenu petih nekdanjih osumljenih teroristov, ki jih je ugrabila CIA. Hčerinska družba Boeinga Jeppesen Dataplan je izvajala prevoze za potrebe CIE. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame tako očitno nadaljuje protiteroristično politiko predhodnika Georga Busha mlajšega in to kljub ostremu nasprotovanju Obame varnostni politiki Busha pred volitvami leta 2008.
Predsednik Barack Obama nasprotuje nadaljevanju „bušistične“ tradicije nižanja davkov. V govoru na clevelandski univerzi je dejal, da si Združene države ne morejo privoščiti 700 milijard ameriških dolarjev stroškov samo zato, da bi znižali davke ljudem, ki so že sedaj milijonarji. Republikanci pa Obamo nasprotno krivijo za povečanje javnofinančnega primanjkljaja z več sto milijard dolarjev vredno protikrizno stimulacijo, ki pa ni prinesla obljubljenih delovnih mest. Nezaposlenost v Združenih državah je julija namreč narasla na 9,6 odstotkov. Obama je zatrdil, da se je finančni trg stabiliziral in da ekonomija ponovno raste, priznal pa je, da je ta rast boleče počasna.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je propagando nasprotnikov sprejetja ustavne reforme označil za lažnivo in polno dezinformacij. Njihove obtožbe, da gre pri spremembi ustave za njegov osebni projekt oziroma projekt njegove stranke, je označil za neutemeljene. Sprejetje predloga spremembe ustave na referendumu v nedeljo naj bi Turčiji pomagalo pri približevanju članstvu v Evropski uniji, saj naj bi se končno ločila od ostankov avtokratske vladavine. Nova ustava bi 550-članskemu parlamentu dala večja pooblastila pri imenovanju sodnikov, javnim uslužbencem pa omogočila pravico do sklepanja kolektivnih pogodb in izvajanja stavke. Poleg tega bi odpravila imuniteto voditeljem krvavega vojaškega prevzema oblasti iz leta 1980.
Francoska finančna policija je preiskala pisarne stranke francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v zvezi s sumom vpletenosti v L'Orealski škandal. Obtožbe trdijo, da je Liliane Bettencourt, ki je glavna delničarka podjetja L'Oreal in najbogatejša Francozinja, nelegalno donirala visoke vsote za Sarkozyjevo predsedniško kampanjo leta 2007. Bettencourtovo preiskujejo tudi v zvezi z obtožbami utaje davkov in nezakonitega financiranja kampanje ministra za delo Erica Woertha. Sicer pa je to prva javna preiskava Sarkozyjeve stranke glede teh obtožb.
Evropski poslanci so na zadnjem dnevu plenarnega zasedanja v Strasbourgu izglasovali novo resolucijo o položaju Romov v Evropski uniji. Resolucija, ki je bila izglasovana s 337 glasovi za, 245 proti in 55 vzdržanimi, zahteva takojšnjo ustavitev izgona Romov iz Francije. Parlament je o njihovem položaju razpravljal že na včerajšnji seji, kjer je bila večina poslancev kritična do neukrepanja Evropske komisije v tem primeru. Sicer pa je parlament poleg problema izgona v resoluciji izpostavil tudi pravico vseh državljanov Evropske unije do prostega gibanja in bivanja v vsej Uniji. To bo sedaj mogoče omejiti le v točno določenih primerih posameznikov, nikoli pa v primeru skupin.
Hrvaška javnost že več kot dva meseca ugiba o razlogih za nenadno preselitev bivšega premiera Iva Sanaderja onkraj luže, v Združene države Amerike. Kot najverjetnejša povoda se tako omenjata njegova sporna vloga v aferi banke Hypo Alpe Adria in inventivni oziroma nelegalni prijemi pri pridobivanju finančnih sredstev za vladajočo stranko HDZ, za nameček pa bi njegovemu pričanju o privatizaciji naftne družbe INA radi prisluhnili tudi pred saborsko preiskovalno komisijo. Precej ironično je zato v hrvaških medijih odjeknila novica, da se bo Sanader zaposlil kot gostujoči profesor na katedri za politične vede in vodja znanstveno-raziskovalne skupine za jugovzhodno Evropo na inštitutu Harriman univerze Columbia v New Yorku. K takšnemu dosežku naj bi poleg večtedenskih pogajanj z vodstvom univerze pripomogle predvsem Sanaderjeve odlične zveze z ameriško republikansko stranko, ki menda še ni pozabila njegovih zaslug za obisk bivšega ameriškega predsednika Georga Busha na Hrvaškem leta 2008. Mediji sedaj ugibajo, ali se je, tako kot ostale pregovorno previdne ameriške univerze, Columbia pozanimala o spornem Sanaderjevem političnem pedigreju.
Vlada je potrdila predlog pokojninske reforme, s katero želi zvišati dejansko upokojitveno starost, in to kljub temu, da ni usklajen niti s socialnimi partnerji niti s koalicijskimi strankami. Zdaj veljavna reforma je začela veljati leta 2000, predlagana reforma pa je po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika potrebna tudi zaradi reformnega zaostanka v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Vladni predlog tako predvideva dopolnjenih 65 let starosti ne glede na spol kot pogoj za starostno pokojnino, pravico do nje pa naj bi pridobili tudi moški, ki so brez dokupljene dobe dopolnili 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe, oziroma ženske, ki so brez dokupljene dobe dopolnile 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe. Z vlado se strinjajo predstavniki delodajalcev, medtem ko v Zvezi svobodnih sindikatov že napovedujejo naknadni zakonodajni referendum, predlaganemu usklajevanju pokojnin pa nasprotujejo tudi v vladnem DeSUS-u. O predlogu reforme bo sedaj odločal Državni zbor.
V Združenju novinarjev in publicistov ostro nasprotujejo predlogu Sindikata novinarjev Slovenije za ustanovitev Medijske zbornice. Medijska zbornica bi po njihovem mnenju tako predstavljala državno institucijo, ki bo imela javna pooblastila pri odrejanju, kdo bo lahko opravljal poklic novinarja in kateri izdajatelji medijev bodo smeli delovati v Sloveniji. Predsednik združenja Igor Kršinar tako meni, da je glavni problem:
Ob obletnici Metelkove se bo tam ustavil tudi mednarodni projekt Urbane Platforme, ki je bil ustanovljen na začetku letošnjega leta v Bruslju. Tako bodo danes in jutri na Metelkovi v Infoshopu in menzi pri Koritu potekali dogodki v okviru omenjenega projekta. O projektu smo spregovorili z Nikolajem Jeffsom, ki pri njem tudi sodeluje.
Kakšen program pa nas čaka danes in jutri:
Mirovni inštitut jutri organizira regionalne konzultacije novinarjev v okviru iniciative za ustanavljanje Regionalne komisije za ugotavljanje in prezentiranje dejstev o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic v bivši Jugoslaviji, REKOM. Kaj REKOM pravzaprav je, smo vprašali Jovano Mihajlović Trbovc z Mirovnega inštituta:
O ciljih REKOM-a nam je Jovana Mihajlović Trbovc povedala naslednje:
OFF sta pripravila Luka in Božidar.