Ob začetku študijskega leta, si bomo dovolili oditi malce bolj nazaj v preteklost, da bomo lažje videli, kje smo in kam gremo.

Dragi študent, cenjena študentka ter draga brucka, poceni bruc. Danes ti bomo našli mesto in ti povedali, koliko kurcev si vreden in vredna ter na kratko prelistali Nacionalni program, po katerem se boš šolal oz. šolala. Obvestili pa te bomo tudi o še kakšni drugi neumnosti, nebulozi, kretenizmu in podobnemu, ki pritiče visokemu šolstvu in univerzi.

Pod drobnogled bomo tokrat vzeli 8. septembra sprejet osnutek Nacionalnega programa visokega šolstva 2011 - 2020, ki so ga pripravili na Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo. Program se razpotegne na 57-ih straneh in zajema cilje in ukrepe v: visokošolskem sistemu, strukturi študija in visokošolskih kvalifikacijah, financiranju, raznolikosti in različnosti, kakovosti in odgovornosti, internacionalizaciji ter socialni razsežnosti.

Gre za nelektoriran osnutek, ki si ga je moč podrobneje pogledati na straneh ministrstva pristojnega za visoko šolstvo. Pa vendar se že pri nogi dokumenta zaplete, saj nas tamkajšnja navedba, da gre za Nacionalni program visokega šolstva 2011 - 2010, navede na misel, da bo visokošolski prostor, verjetno, degradiral.

Že v uvodnih ugotovitvah se v program zapiše - navajam: »Število visokošolskih zavodov in študijskih programov je v zadnjih letih bistveno naraslo. Nastalo je veliko dislociranih enot visokošolskih zavodov. Novi samostojni visokošolski zavodi nudijo predvsem programe družboslovnih smeri. Značilno je, da večina visokošolskih zavodov nudi podobne programe, ki ne kažejo večje raznolikosti.« - konec navedka. Zavodi in programi torej rastejo kot gobe po dežju, micelij družboslovcev pa se kot plesen razrašča po slovenskem prostoru in duši delavni slovenski živelj.

Že v uvodniku nas razsvetljene glave še bolj razsvetljenega ministrstva s svojim programom usmerijo na edino pravo pot. Ta pot sledi organizacijam, kot so OECD, in dokumentom, kot so lizbonska agenda ter bolonjska reforma. Seveda v shemo tovrstnih organizacij ne sodijo socialni transferji, ki jih lahko uživajo študentje. Ti transferji naj bi bili, glede na druge evropske države in upoštevajoč velik študentski osip zaskrbljujoči, še posebno, ker na ta problem opozarjajo evropski analitiki. In ker ti analitiki vedo, da je treba študente iz študentskih menz in restavracij preseliti za tekoče trakove firm ter samokolnice in lopate dobro stoječih slovenskih gradbenih podjetij. Vampi, ki si jih namreč polnijo leni študentje in skoraj brezplačne postelje, ki jih gulijo, naj bi namreč slabo vplivale na trg delovne sile.

Čeprav se očitno soočamo s študenti, ki si na podlagi uvoda programa ne zaslužijo tega imena, pa na drugi strani zelo zaostajamo v izdatkih za visoko šolstvo in za znanstveno-raziskovanje. Prav tako beležimo bistveno nižje izdatke za terciarno izobraževanje v primerjavi z osnovnošolskim in srednješolskim.

Ker pa že govorimo o izdatkih, pa si poglejmo še drugo reč, torej samo financiranje visokošolskih in drugih zavodov. Za slednje se moramo sprehoditi skozi Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010. To je sila zanimiv dokument, ki je sicer veljal do leta 2008, vendar so ga s spremembami in dopolnitvami razpotegnili do leta dva tisoč desetega. Zanimivosti se začnejo pri definiciji faktorjev študijske skupine, ki izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija. Kaj hitro lahko ugotovimo, da so študentje družboslovja, prava, poslovnih in upravnih ved ter socialnega dela vredni en kurac, bodoči humanisti, izobraževalci, proizvodni tehnologi, varnostniki in še nekaj drugih 1,75 kurca. Bodoči računalničarji so vredni kar dva kurca in pol, tisti pa, ki študirajo živo naravo, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo so vredni tri kurce. Pol kurca več od učenih ribarjev so vredni tisti, ki se ukvarjajo z neživo naravo, matematiko in statistiko. In potem ... in potem je tu še krema na torti, bradavička na joški ... študentje veterine, zdravstva ter umetniki so vredni 4 kurce in pol.

Jasna je razlika, ki skozi vrednotenje glave študenta pri financiranju zarisuje nevidno črto večvrednosti in s sredstvi plemeniti in siromaši naše vrle univerze. Študent družboslovja je tako v prvi, sicer referenčni, skupini vreden en kurac, zaradi česar lahko tudi opažamo, da se na fakultetah družboslovja, ekonomskih ved in ostalih enokurčnikov povečuje število mest, da fakulteta dobi fičnike za opravljanje izobraževanja. Te fakultete pa se soočajo s presežkom razpisanih mest, saj je bilo recimo na družboslovnih fakultetah razpisanih nekaj več kot 40 procentov mest več, kot je bilo zapolnjenih. Največje povpraševanje pa je veljalo po zdravstvu. Zanimivo je, da interesa med bodočimi študenti, ki bi proučevali neživo naravo praktično ni, čeprav so vredni skoraj največ. Kot večvredne jih vidi vsaj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Ena izmed iz zgoraj naštetih simptomatik, je tudi Fakulteta za humanistične študije. O dogajanju na njej smo sicer že poročali, je pa v bran zaradi racionalizacije odpuščenim delavcem stopil tudi Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela. Od oktobra so namreč na FHŠ za delo prikrajšali 35 znanstvenih delavcev in sodelavcev. Odbor je tako na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v četrtek, v bran stopil rednemu profesorju Bracu Rotarju. Slednji naj bi kljub njegovi »nedotakljivosti«, ki mu jo daje naziv, postal ptica selivka in odletel iz pristaniške univerze.

Ko tudi profesorji niso vredni več kot počen evro cent, kar težko verjamemo rektorju Radovanu Stanislavu Pejovniku, ki je ob začetku študijskega leta povedal, da je diploma več kot list papirja. Bojda si se, draga študentka in študent pridružil najboljši univerzi v državi. Tako ti vsaj pravi rektor, ki žal niti ob začetku študijskega leta ne more naliti čistega vina in vam povedati, da boste nekateri vredni več, drugi manj. Da je večvrednost in manjvrednost študenta zapisana že v izvajanjih programov. Da študent ni več le študent, ampak je študent nečesa in študent nečesa, ki je vredno več.

Preden pa se podamo k obvestilom, še poslednja vest. Danes, okrog desete ure, je diplomiral urednik univerzitetne redakcije. Kurc, pa mu čestitajmo!

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Prvi AntiFA seminar v šolskem letu 2010/11 bo potekal 5. oktobra 2010 od 17. ure. Okrogla miza o ekonomskem fašizmu se ima zgoditi na Fakulteti za družbene vede. AntiFA seminarji bodo v šolskem letu 2010/11 potekali vsak prvi torek.

Še vedno lahko podpišete Peticijo proti zapiranju v različne oblike ustanov po Sloveniji. Peticijo najdete na »www.iz-hod.info«.

Ako vas v torek pod večer zagrabi lakota in niste mesoljubi, potem vas napotimo v Infošop na Veganski kuharski večer, ki se ima zgoditi v torek, petega oktobra, ob devetnajsti uri. Tokratni večer bo ponudil hrano tudi ušesom, koncertiral bo Andrea Rottin.

V sredo se lahko odpravite v Državni zbor, kjer bo potekala seja Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Sejanje se bo pričelo ob deseti uri, v veliki dvorani. Predsedoval ji bo Branko Grims.

Ob predstavitvi 5. nacionalnega programa Za ženske v znanosti se lahko udeležite okrogle mize z naslovom Družini prijazna znanost, ki bo v sredo, 6. oktobra, ob 15. uri v Tivolskem gradu. Svoje izkušnje in poglede bodo pod moderatorstvom prof. dr. Mace Jogan z vami delili uspešne slovenske znanstvenice in znanstveniki.

Za en kurac je infoblokiral Franci Iskra.