OFF PROGRAM
Čečenskega načina iskanja življenjskih sopotnic „milom ili silom“ utegne biti kmalu konec. Predsednik te ruske republike Ramzan Kadirov je namreč v Čečeniji močno zakoreninjenemu običaju ugrabljanju nevest napovedal oster boj in njegovo čimprejšnjo izkorenitev.
Običaj, ki v zadnjih letih ponovno pridobiva na priljubljenosti, je po mnenju prve čečenske glave Kadirova v nasprotju z ruskimi zakoni, ob tem pa, kar naj bi bilo še pomembneje, tudi z islamskim naukom. Od podrejenih, s katerimi se je srečal včeraj, je zato zahteval, da se problema lotijo resno in storijo vse, kar je v njihovi moči, da ga izkoreninijo.
Po običaju so ugrabitve deležne neveste, ki zavrnejo svoje bodoče može. Ti ali njihove družine si jih nato enostavno vzamejo. Ko so neveste v rokah ugrabiteljev, tam ponavadi tudi ostanejo, saj njihovi svojci ugrabitev v veri, da je bila zveza že konzumirana, odobrijo.
Čečeni nad napovedanimi ukrepi najbrž niso pretirano navdušeni. Se pa s tem ljubezen in zakon tudi v tej ruski republiki podrejata trgu, konkurenci in tekmovalnosti. In morda, sedaj ko nista več zgolj stvar enostranske izbere, tudi donjuanovskemu (izg. donhuanovskemu) monopolu.
Vi pa berete prostovoljno ugrabljeni OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Mjanmar čez slaba dva tedna čakajo prve volitve po dvajsetih letih, ki pa bodo minile brez tujih medijev. Mjanmarska volilna komisija je sporočila, da v času volitev tujim novinarjem ne bo dovolila vstopa v državo, tuji opazovalci pa ne bodo smeli spremljati niti volilne kampanje. Na volilni dan bodo v državi lahko prisotni zgolj tujci, ki živijo v Mjanmaru. Vladajoča vojaška hunta, ki Mjanmar obvladuje že 50 let, sicer ne dvomi, da bodo prve volitve spodnjega in zgornjega doma parlamenta ter regionalnih zborov po letu 1980 v skladu z mednarodnimi standardi. Drugače menijo številni opazovalci, ki so v to, potem ko je iz tekme izločena glavna opozicijska stranka Narodna liga za demokracijo nobelove nagrajenke Aung San Suu Kyi, že posumili.
Somalijske provladne sile so ob meji s Kenijo in Etiopijo osvojile mesto Bulo Hawo, ki je bilo doslej v rokah islamistične uporniške skupine al-Šabab. Čeprav se to smatra za veliko zmago šibke somalijske vlade, skupina al-Šabab še vedno nadzira večino južnega in osrednjega dela države, pa tudi precej glavnega mesta Mogadiš. Kenija je že poostrila varnost na meji, veliko ljudi pa je v to državo pobegnilo pred nasiljem. Provladnim silam je v boju s skupino al-Šabab pomagala zmerna islamistična skupina Ahlu Sunnah Wal Jama.
V mehiškem obmejnem mestu Ciudad Juarez so umorili župana mesteca Pradexis Guerrero, Rita Grada Serrana. Neznanci so vdrli v njegovo hišo ter ustrelili njega in njegovega sina. Mehiške oblasti so krivdo naprtile narko-kartelom, katerih oboroženi spopadi so najhujši ravno v Ciudad Juarezu. Karteli naj bi imeli na vesti tudi umore nekaterih drugih severnomehiških županov – samo v letošnjem letu jih je bilo ubitih že dvajset.
Izraelske oblasti so v Hebronu na Zahodnem bregu aretirale palestinskega poslanca iz vrst Hamasa, Hatema Kafajša. Čeprav razlog Kafaješeve aretacije še ni znan, pa ne gre za prve tovrstne ukrepe izraelskih sil. V preteklosti so palestinske poslance že večkrat aretirali, največkrat leta 2006, potem ko je Hamas v Gazi ugrabil izraelskega vojaka Gilada Šalita. Ob aretiranih poslancih je bila svoboda odvzeta tudi petim palestinskim ministrom iz vrst Hamasa. Veliko aretiranih je Izrael medtem že izpustil, nekaj pa jih še ostaja zaprtih. Pogovore o njihovi izpustitvi kot tudi o izpustitvi drugih Hamasovih zapornikov naj bi strani po napovedih izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja kmalu obnovili.
Številnim zaposlenim v najrazličnejših poklicnih branžah, ki so v Franciji v zadnjem tednu izrazili nezadovoljstvo s pokojninsko reformo, so se pridružili tudi vozniki tovornjakov. Ti so zjutraj blokirali dovoze v več skladišč z gorivom in ovirali promet na enem od krakov avtoceste v pariški regiji. Proti pokojninskim reformi so demonstrirali tudi tovornjakarji na jugu države – v Toulousu so zaprli dostop do ene od garaž z avtobusi. Policija je morala medtem v Parizu s solzivcem posredovati proti vandalom, ki so zažgali avtomobil in razbili več avtobusnih postajališč, napadli pa so tudi šolo. Nasilje je izbruhnilo potem, ko je skušalo približno 300 dijakov v znak protesta proti reformam blokirati pouk na gimnaziji Joliot-Curie. Podobne akcije so pripravili še na 261-ih šolah po vsej državi.
Zaradi stavk in protestov je še naprej oviran tudi železniški promet, medtem ko naj bi letalski v Parizu po težavah zaradi stavk v rafinerijah z gorivom ponovno stekel. Že ob koncu minulega tedna so se mnogi zaposleni, ki so začeli s stavko v torek, vrnili na delo. Kot je znano, reforma med drugim predvideva zvišanje pokojninske dobe s 60 na 62 let. Potrdil jo je že spodnji dom parlamenta, od zgornjega – senata, pa se to dokončno pričakuje to sredo.
Pokojninske spremembe pa še naprej razburjajo tudi v Sloveniji. V glavno dvorano državnega zbora prihajata predlog zakona o malem delu in predlog pokojninske reforme, vodstva največjih sindikalnih central v državi pa so pred glasovanjem poslancev še zadnjič opozorili na neustreznost predlaganih sprememb. Ko gre za zakon o malem delu, so predsedniki Pergama, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Neodvisnosti in Alternative opozorili, ponovili, da prinaša malo dela, manj pravic in tudi manj plače. Še naprej odločno nasprotujejo tudi reformi, ki bo po njihovem povzročila, da bodo naslednje generacije ujetnice nestalnih in nekakovostnih zaposlitev, upokojitev pa bo zanje nedosegljiva.
Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, bo med svojim članstvom ponovno preveril kako ravnati s podpisom Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju. Kot je sporočil glavni odbor SVIZ-a, bo od danes do četrtka o pristanku k vladni zamrznitvi plač odločalo 821 sindikalnih zaupnikov. Zakaj so se odločili za ponovno preverjanje volje med članstvom, glede na to, da so podobno interno glasovanje opravili že v avgustu, in ali pričakujejo drugačne rezultate, nam je povedal tiskovni predstavnik SVIZ-a, Sandi Modrijan:
In še najbolj vroče ta hip. Vse, ki ste na nedavnem referendumu o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško navdušeno obkrožali „ZA“, vas bo zagotovo razveselila novica, da je ustavno sodišče odločilo, da zakon ni v nasprotju z ustavo.