Medtem, ko naš neutrudljivi premier znova in znova preseneča, tokrat celo samega predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil, z idejo iz najnovejšega zmenka s kolegico Kosorjevo, da bi skupaj z južnimi sosedi kupili nekaj nadzvočnih letal in si vzajemno nadzorovali zračni prostor, češ bilo bi naj ceneje in varneje kot sedaj, ko nam to potrebo krije praktično zastonj zveza NATO, in mu zunanji minister ne ostane dolžan z izjavo, da ne bo denarja za mirovne misije OZN, bi se ga pa našlo za sofinanciranje ameriškega protiraketnega ščita v Evropi, nad letošnjimi lokalnimi volitvami pade zastor.

Balotaža med najbolje uvrščenimi kandidatkami in kandidati za župana iz prvega kroga, v nekaj več kot 70tih skupnostih, določi še preostale šefe občinskih uprav in zaokroži sestavo vodilnih struktur v vseh 208 občinah, kjer se je letos volilo.

Kot je vsem že znano, v Kopru in Trebnjem, zavoljo ustavnih zapletov z nesojenim rojstvom dveh novih občin na njunem območju, so bile volitve preložene na čas, ko bo ustavno sodišče v zvezi z zakonitostjo vseh predmetnih postopkov povedalo svoje.

Tako. Pa še nekaj vznemirljivega v tej naši lepi deželici, je torej mimo. Preverili smo priljubljenost političnih strank, tako onih v parlamentu, kot tistih, ki se bodo za vstop vanj potegovale čez dve leti, ugotovili, da vladajoče ne žarijo od veselja, ker jim volivke in volivci pripisujejo krivdo tudi za dež, ko ga je preveč, da pa tudi pri ta desnih, ki so trenutno v opoziciji in katerim je šlo največ preferenc, ni pretiranega navdušenja. Oboje skrbi upadajoča volilna udeležba, - iz volitev v volitve je vse slabša -, kar priča o nekem razpoloženju državljank in državljanov, o nekem stanju duha v družbi, ki nista najboljša popotnica nadaljnjemu zorenju postulatov demokracije in družbenega napredka, v prvi vrsti utrjevanju vere v pravni red, v institucije sistema, v parlament, vlado, sodstvo, policijo, državno upravo in tako dalje.

Ko le ta pojenja, se ugaša, in stopnja udeleževanja se volitev je najboljši kazalec za to, je trenutek zvonjenja pred najhujšim. In to zadeva politiko vso, tisto ki vlada, kot ono, ki jo nadzoruje in bi jo rada spodnesla.
Zato pa se rojevajo nove lokalne zvezde, novi politični samo klicani neodvisni, oziroma neideološki protagonisti, ki so jim načela in vrednote bolj tuja stvar, stvar , ki jo prepuščajo klasičnim strankam, in sami raje stavijo na izvedbo konkretnih projektov in programov zadovoljevanja predpostavljenih potreb ljudi, pri čemer ne malo krat tudi sami določijo, kaj si občanke in občani najbolj želijo. Ilustriram naj s primerom, ki ga najbolje poznam, ker sem od tam doma.

V Kopru, recimo, v največjem od treh slovenskih mest z značilno beneško arhitekturo, kjer so od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja veljali zelo strogi kriterij ureditve in obnove mestnih jeder, da bi zaustavili povojne, ideološko zagnane skrunitve njihovih zgodovinskih podob - največja v Kopru so trije Mihevčevi nebotičniki - in jim rešili preostanek kulturne dediščine, so se z izvolitvijo župana Popoviča pred osmimi leti zgodile ameriške palme.

Pristojni nadzorni zavod jim je sicer takoj rekel odločen ne, ker v ta prostor preprosto ne sodijo, a obveljala je volja močnejšega in so se tako razmnožile, da so postale kar prepoznavni znak Popovičevega vladanja. Tudi ob prenovljenem nogometnim stadionom, ki ga odpro' jutri, slišim, da jih postavljajo kar sto.

In z enako dinamiko so zrasla krožišča - ni ga slovenskega mesta, ki bi jih imel več - tiskan beton je pokril vrsto ulic, kjer bi morali stati tlakovci iz avtohtonega laporja, vsajeni so bili kandelabri in lučke vseh barv in stilov. Mesto je bilo obdano z vele nakupovalnimi kasarnami in se ga da videt samo še z morja, oziroma s ceste, ki vodi v Izolo. Zavladal je modernizem, za podpisanega in mnoge še tudi zelo moteč kič, ki je vsaj del tega bisera beneške arhitekture že spremenil v nekaj, kar na več kot 600 letno vladavino Serenissime in na njeno kulturno zapuščino niti ne spominja.

Prezrl je župan vse prepovedi, vsa opozorila stroke in preproste javnosti ter z avtokratsko vztrajnostjo proti ohlapnosti sistema zmagal, ker se je narod sčasoma vendarle privadil in v oživljenem mestnem obrobju - samemu srcu mesta utrip zagotavljajo le še Primorska univerza, sobotne poroke v Pretorski palači ter romanja v Stolnico - v tem ponujenem blišču in pogostih žurkah, ki jih mestna uprava in sateliti prirejajo, našel motiv radosti. Ne moti ga tudi to ne, da je gospoda Popoviča več videti na sodišču, kot na občini in da svoje zasebne zgodbe s policijo, tožilci in sodniki, preko očitne zlorabe občinskega glasila in tudi ob uradnih nagovorih, prepleta z opravljanjem svoje funkcije, češ permanentna žrtev je zarote Kočanovega klana in udbomafije.
No, opisanih sprememb si na začetku mandata leta 2002 večina Koprčank in Koprčanov ni niti predstavljala, še manj jih zahtevala, a ker so se zgodile in si z njimi primoran živeti, ker ni pojmljivo, zlasti ne v času suhih krav, da bi karkoli sedaj nadomeščal in radikalno spreminjal, bolje kot da se grizeš, da to kar je sprejmeš in se z njim skušaš veseliti. Osebno sem rešil svoj odnos do teh novosti tako, da sem se odselil z mesta na podeželje, kjer danes obiramo oljke.

A kar je najhuje in zaskrbljujoče, če je že narod s svojim županom zadovoljen, je odnos večine prvih občanov do javnega denarja. Da bi si zagotovili čim daljši čas vladanja, trošijo kolikor lahko in še več, ker ko itak denarja v občinski malhi zmanjka, priskoči na pomoč mati država.

Podatki Ministrstva za finance kažejo da se občine zadolžujejo vse več in več. Letošnjih podatkov še ni, ker sta še dva meseca pred nami za zaključno bilanco, a že lani, ko ni bilo volitev in pač povečane potrebe po bliščih in rezanju trakov, je skupna zadolženost znašala skoraj pol milijarde evrov, oziroma z zadolženostjo njihovih javnih podjetji presegala 600 milijonov. V samih enajstih mestnih občinah, z vodilno Ljubljano, a tudi Koper je na samem vrhu, v minulih štirih letih je iz skoraj 50 narasla na 210 milijonov.

Bodo znali novo izvoljeni, kljub vsem predvolilnim obljubam, pomiriti apetite in pristopiti k zategovanju pasu ter sami prispevati k vzpostavljanju javnofinančne vzdržnosti slovenske družbe tudi na daljši rok? Upati je, da so volivke in volivci tokrat izbrali bolje kot pred 4 leti.

Terminal zapisal Aurelio Juri.