OFF NAPOVEDNIK

Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je znašla na seznamu osemnajstih političark, ki so po mnenju ameriške revije Glamour v letu 2010 najbolj zaznamovale svetovno politiko. Nagrada je prvo damo Hrvaške tako zelo razveselila, da jo je označila kar za nagrado svoji domovini. Dodala je, da gre za „vzpodbudo za boj proti nasilju nad ženskami in njihovi diskriminaciji, pomembna pa je tudi zaradi spodbujanja čim večje zastopanosti žensk v politiki“.

Hrvaški mediji pa ne delijo njenega mnenja in tej nagradi ne pripisujejo tolikšnega pomena. Novinarji namreč opozarjajo na planirano drago pot v Ameriko na podelitev nagrad v času, ko se velik odstotek hrvaškega prebivalstva ukvarja z velikimi finančnimi težavami in gospodarsko krizo, odgovornost zanjo pa nosi prav Kosorjeva.

Glede na to, da je minilo šele nekaj dni odkar je Kosorjeva prestala glasovanje o nezaupnici v hrvaškem Saboru, je razumljivo, da se je premierka oklenila nagrade, kot da nezaupanja med poslanci sploh ni bilo. Torej si misli, „kako jo lahko v lastni državi obsojajo zaradi nereševanja državne krize, če ji pa velike države podeljujejo nagrade za njeno uspešno vodenje“.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki se mu nagrade ameriških bizarnih revij zdijo brez pomena.

OFF PROGRAM

Britanskega pisatelja Alana Shadrakeja je sodišče v Singapurju spoznalo za krivega, ker naj bi v svojem knjižnem delu žalil sodstvo Singapurja. 75-letni Alan naj bi v delu z naslovom „Once a Jolly Hangman - Singapore Justice in the Dock“ kritiziral uporabo smrtne kazni. Knjiga vsebuje intervjuje z aktivisti za človekove pravice, odvetniki in nekdanjimi policisti. Avtor v njej izdela tudi profil nekdanjega rablja Darshana Singhna iz nekega singapurskega zapora, ki naj bi med leti 1959 in 2006, ko se je upokojil, izvedel okoli tisoč usmrtitev. Skupine za človekove pravice sodišču očitajo, da želi s sodnim procesom le utišati kritike na račun sodstva. Sodišče bo avtorju, ki je v priporu od junija, kazen izreklo naslednji teden.

V predstavniškem domu ameriškega kongresa bodo imeli naslednji dve leti večino ameriški republikanci, medtem ko bodo demokrati zadržali večino v senatu. V skladu z napovedmi anket so se tudi referendumi odvili po pričakovanjih. Z republikansko večino v predstavniškem domu se nam tako obetata dve leti hudega boja, saj bo z demokratsko večino v senatu in predsednikom Obamo v Beli hiši večina pobud z obeh strani obsojena na neuspeh. Več o dogajanju na in po volitvah v Ameriki nam bo povedala redna poročevalka Lidija Poljaček:



Rezultati referenduma v Nigeriji so pokazali, da več kot 90 odstotkov volivcev podpira novo ustavo, ki jo je predlagala vladajoča hunta in ki naj bi obnovila pravno državo. Hunta je februarja z državnim udarom z oblasti strmoglavila predsednika države Mamadouja Tandja in prevzela oblast v državi. Zaradi kritik iz tujine se je odločila za spremembo ustave, ki bi predvidevala redne volitve, po novem pa bi bila za poslance zahtevana univerzitetna stopnja izobrazbe. Prav tako bodo z novo ustavo zmanjšane pristojnosti predsednika države. Volilna udeležba je bila 52-odstotna.

Grčija je za 48 ur ustavila letalsko dostavo pošiljk v tujino po tem, ko so odkrili večje število pošiljk z eksplozivom, namenjenih v Francijo, Nemčijo in Italijo. Grška policija je aretirala dva mladeniča, za katera sumi, da sta povezana z levičarsko skupino, ki naj bi bila odgovorna za pošiljke. Premier George Papandreu je v svojem nagovoru ostro obtožil osumljence, ki po njegovem s svojimi „terorističnimi dejanji uničujejo podobo socialnega miru v državi“. Predstavniki ameriških obveščevalnih služb pa se bojijo, da bi prišlo do sodelovanja med anarhističnimi skupinami in islamskimi organizacijami.

Zagrebško sodišče je z izrekom kazni zaključilo devet mesecev trajajoče sojenje zoper šest storilcev, obtoženih umora solastnika dnevnika Nacional Iva Pukanića in njegovega sodelavca Nika Franjića. Na 40 let zapora je sodišče obsodilo Željka Milovanovića, Roberta Matanića na 33 let, Bojana Guduruća na 30 let, Luko Matanića in Amirja Mafalanija na 16, Slobodana Đurovića pa na 15 let zapora. Pukanić in Franjić sta bila umorjena leta 2008, ko je eksplodirala na skuter podtaknjena bomba. Naročnikov napada hrvaška policija zaenkrat še ni uspela najti.

Vlada premiera Boruta Pahorja je obiskala Koroško. Njeni predstavniki bodo tako obiskali več regijskih ustanov in zavodov ter se preko tega seznanili s tamkajšnjimi kriznimi razmerami. Slovenjgraški župan in poslanec vladajoče koalicije iz stranke Desus Matjaž Zanoškar je med drugim opozoril na predvideno počasnost mehanizmov, ki jih prinaša predlog novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je v četrtek potrdila vlada.



V vladajoči koaliciji so obsodili ravnanje poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ni želela sodelovati na včerajšnjem odločanju o razpisu referenduma o zakonu o Radio televiziji Slovenije. Poslanci Slovenske demokratske stranke se namreč niso strinjali z datumom referenduma, ki ga je poslanska večina želela izpeljati 12. decembra, saj menijo, da bi moralo biti odločanje aprila. Majda Potrata, poslanka stranke Socialnih demokratov, nam je obrazložila, zakaj se jim takšno ravnanje zdi neodgovorno:



Preiskovalna komisija Državnega zbora, ki se ukvarja z gradbenimi posli, je zaslišala mestnega svetnika Miho Jazbinška, ki je prostorski načrt Mestne občine Ljubljana označil za pomanjkljivega. Več o domnevi, da mestni svetniki niso videli vseh soglasij k prostorskemu načrtu, nam je povedal Miha Jazbinšek:



Gre za soglasje Slovenskih Železnic, Darsa, ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika za domove za starejše in študente. Prav tako pa ni bilo odločbe o vplivih na okolje in odločbe o poselitvi ter še mnogih drugih. Plan ima zato po mnenju Jazbinška škodljive posledice.

Slovenski predsednik Danilo Türk se je na uradnem obisku sestal z romunskim predsednikom Traianom Basescujem. Veliko pozornosti sta predsednika namenila vprašanju Romov, kjer sta se strinjala, da gre za evropsko vprašanje, vendar se mora Romunija zavedati svoje odgovornosti, ki jo ima do svojih državljanov. Vprašanje Romov po mnenju Türka ne sme vplivati na vstop Romunije v schengensko območje. Razen o romski problematiki sta govorila tudi o dvostranskih, evropskih in multilateralnih odnosih.

OFF Program je pripravila Nika.