Sobota, 13. 11. 2010
Bogdan B
* Mineral Mind je retrospektivna izdaja, saj je Igor Lumpert gradivo zanjo posnel že daljnega leta 2004 v Brooklynu. Hkrati pa je to šele njegov drugi album, a vsekakor pomemben izid, saj smo z njim dobili vpogled v Lumpertovo ustvarjanje, ki sovpada s koncem njegovega študija na New School v New Yorku, kamor je prišel pred desetimi leti.
A vendarle je škoda, da je minilo toliko časa med snemanjem in izidom. Medtem so se zadeve na novi slovenski jazzovski sceni bistveno spremenile. Dobili smo vrsto odličnih albumov, bera pa je še posebno dobra letos, saj se albuma Jureta Pukla in Lenarta Krečiča uvrščata v vrh letošnjih mednarodnih jazzovskih izdaj, nič kaj dosti za njima pa ne zaostaja niti Kristijan Krajnčan. V tem kontekstu album Mineral Mind izpade solidno, a mu manjka kreativnega duha sedanjosti, še posebno če vemo, česa je Lumpert pravzaprav sposoben. Na letošnjih spomladanskih koncertih z Nasheetom Waitsom in Cristopherjem Tardinijem je briljiral v instrumentalni izvedbi, skladbe pa so bile po svoji zgradbi, tempu in glasbeni širini vsaj na ravni prej omenjenih slovenskih jazzovskih junakov. Zato lahko le upamo, da bo Lumpertu to gradivo uspelo posneti in da ga bomo lahko poslušali in ocenjevali v naslednjem letu.
Če se vrnemo v preteklost k posnetkom za album Mineral Mind, se je treba v marsičem strinjati s spremno besedo znanega jazzovskega kolumnista in kritika Billa Milkowskega. Ta je analitična in zelo naklonjena načinu Lumpertovega igranja in tonu, ki ga proizvaja. Prav tako hvali Lumpertov kvartet, ki ga sestavljajo še klaviaturist Sam Barsh, basist Matt Brewer in bobnar Jamire Williams. Torej fantje, ki so si v zadnjih letih ustvarili imena na newyorški glasbeni sceni. To samo dokazuje, da je Lumpert v svoji generaciji cenjen ustvarjalec, a za sabo ni imel mecenov, ki bi mu pomagali pri graditvi diskografskega opusa, medtem ko redno nastopa po newyorških koncertnih prizoriščih. Mineral Mind vsebuje osem komadov. Prepričljivejši so tisti hitrejšega tempa, saj se v njih kažeta Lumpertova tehnična dovršenost in brezhibna spremljava kvarteta. To velja predvsem za uvodno Minerali in Expansion, medtem ko smo Unavoidable Delay slišali tudi že v boljši koncertni izvedbi. Tudi zaključna Lake of Life izkazuje dokaj zapleteno zgradbo, ki je fantom očitno večja inspiracija kot bolj melodični in počasni komadi, ki jih na albumu najdemo med naštetimi.
Skratka, Mineral Mind je pomemben izdelek za novejšo zgodovino slovenskega jazza, je vpogled v razvoj obetavnega avtorja, a hkrati tudi vesela ugotovitev, da je sodobna slovenska jazzovska scena - vključno z Lumpertom, pa čeprav še ne tudi v diskografski obliki - medtem že naredila korak ali dva naprej od slišanega na albumu Mineral Mind.
pripravil Bogdan Benigar
Komentarji
komentiraj >>