Glavna tema oddaje je bilo delo ruskega režiserja Sergia Eisensteina in recepcije njegovih filmov s strani teoretikov kulturne analize Rolanda Barthesa in Gillesa Deuleusa.
Barthes se je lotil analize kadra iz Ivana Groznega v katerem dva pomočnika na glavo mlademu ruskemu caru zlivata vedro zlatnikov. V tem kadru, kakor tudi v vsakemu, Barthes vidi dva pomena. Očitni pomen in topi pomen. Prvi pomen predstavlja Eisenstainova »dekorativnost«, baročnost pomena in je uporabljena zato, da predlaga (ponudi) neko resnico. Ta (pre)polnost pomena služi izključitvi drugih (možnih, naključnih) branj. »Očitni pomen pri Eisensteinu je vedno revolucija.« Za topi pomen pa je značilno:
- Je označevalec brez označenca
- Nezmožnost opisa tega pomena
- Tretji pomen ni poln je v »permanentnem stanju izpraznjenja«.
- Izpade kot luksuz – je pač za nameček, pomen ki ga dobimo zastonj, brez menjave.
- Tretji pomen drugače strukturira celoten film, ne da bi uničil zgodbo.
Tretji pomen lahko zgolj teoretično lociramo ne moremo pa ga opisati (lahko le opisujemo v nedogled). Topi pomen blaži ostrino očitnega pomena in naredi film gledljiv in bolj znosen.
Podlaga: Deliverance
Komadi:
Carboot soul: Ethnic majority
Rinneradio: Affluenza
Carboot soul: Capuncap
The Mars Volta: Drunkship of lanterns
Komentarji
komentiraj >>