Na letošnjih Novinarskih dnevih, ki so se zgodili prejšnji konec tedna v Ankaranu, je potekala tudi okrogla miza o novem zakonu o medijih, ki ga pripravlja Ministrstvo za kulturo. Za uvod v debato je Jerneja Svenšek z agencije Marketagent predstavila mednarodno raziskavo Novinarski barometer 2010. Raziskava je na vzorcu novinarjev iz Avstrije, Švice, Nemčije in Slovenije vzela pod drobnogled delovne pogoje novinarjev.

Slovenski novinarji so glede pogojev dela presenetljivo precej bolj optimistični in manj kritični v primerjavi s tujimi kolegi, na splošno pa optimizem pada z dolžino delovnega staža in s statusom delovnega razmerja, recimo redno versus honorarno zaposleni novinarji. Kot ključno pa se je izpostavilo vprašanje, ali se novinarji pri svojem delu srečujejo z notranjimi ali zunanjimi pritiski?.



Brez skrbi, večina oziroma 65 odstotkov vprašanih bi se znova odločilo za novinarski poklic, pa četudi jih je tretjina prepričanih, da prihodnost njihove branže ni prav rožnata. Okrogla miza se je nato posvetila osnutku zakona o medijih, ki ga bo vlada po besedah direktorja direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo Vojka Stoparja mogoče že ta mesec vložila v parlamentarno proceduro:



Novosti je sicer še več, recimo opustitev prepovedi navzkrižnih lastništev dnevnega informativnega tiska in elektronskih medijev, precej popustljiv odnos do količine reklamnega smetja na komercialnih televizijah - menda zaradi kriznih časov - in sedaj že zloglasni 105. člen osnutka, na podlagi katerega bi inšpektorji v skrajnem primeru odločali celo o prepovedi izdajanja medija, v katerem bi se prakticiral sovražni govor.

Zbrano omizje je nato zasadilo zobe v za novinarje najtrši oreh avtonomije – gre za mnenje uredništva, ki ga to izreka ob imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika, ter za spreminjanje vsebinske zasnove. V osnutku je predvidena 65 oziroma 75-odstotna meja, da bi mnenje postalo zavezujoče. Medijska strokovnjakinja s koprske Fakultete za humanistične študije Sandra Bašič Hrvatin v zvezi s soglasji opozarja, da gre tudi za vprašanje politične kulture:



Trenutni zakon o medijih datira v leto 2001. Generalna sekretarka Društva novinarjev Špela Stare meni, da je od takrat dozorelo tako soglasje novinarjev kot tudi strokovne javnosti in da je novinarska avtonomija na udaru:



Na račun izdajateljev torej novinarji gojijo precej zamer. Cene Grčar, odvetnik družbe Pro plus, ki nas recimo osrečuje s signalom POP TV-ja, opozarja na napačno odpravljanje simptomov bolezni, namesto da bi zdravili bolezen samo.



Špela Stare iz Društva novinarjev opozarja, da je na svobodo izražanja potrebno pogledati v širšem kontekstu:



Da tudi med novinarskim cehom ni enotnega mnenja o institutu uredniškega soglasja, je na okrogli mizi dokazal Miran Lesjak, vršilec dolžnosti odgovornega urednika Objektiva, sobotne priloge časnika Dnevnik:



Sandra Bašič Hrvatin Lesjaku ni ostala dolžna. Začenši s parafraziranjem Stalina je poskušala ponazoriti pomembnost avtonomnega novinarskega ustvarjanja za kakovost medija.



Zainteresirana javnost torej ostaja vsaka na svojih okopih glede razumevanja pomena uredniških soglasij v trikotniku izdajatelji, novinarji in javni interes. Na koncu okrogle mize o zakonu o medijih, ki se je odvila v okviru letošnjih Novinarskih dnevov, je prišlo do besede tudi insajdersko občinstvo. Novinar, ki se ni predstavil, a po dialektu sodeč očitno s štajerskega konca, je tako kolege pozval k vpogledu v širši družbeni kontekst medijev:



Na koncu današnjega Zeitgeista bi se lahko vprašali, zakaj se tovrstne dileme o nevralgičnih točkah novinarske avtonomije niso razrešile v okviru javne razprave ob pripravi novega zakona o medijih. V tem smislu je povedna intervencija že omenjenega odvetnika Pro plusa, ki je na tokratnih Novinarskih dnevih očitno prvič dobil priložnost sesti z novinarji za isto mizo.



Zeigeist o uredniških soglasjih je pripravil Tadej.