Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Evropeizacija domače policijske represije (3309 bralcev)
Sreda, 29. 10. 2003
tomazza



Pogodba o policijskem sodelovanju med državama, h kateri sta včeraj svoji imeni pristavila slovenski in avstrijski notranji minister Rado Bohinc in Ernst Strasser, in današnja tretja regionalna ministrska konferenca z naslovom Nedovoljene migracije in kriminaliteta na Brdu pri Kranju, povsem nedvoumno pričata, da se bo s polnopravnim vstopom Slovenije v evro območje evropeizirala tudi čezmejna policijska represija.

Represivni ministri iz Albanije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Srbije in Črne gore, Madžarske, Makedonije in Romunije bodo sicer sprejeli le skupno izjavo, v kateri bodo izrazili pripravljenost za sodelovanje na področju ilegalnih migracij in drugih oblik spremljajoče kriminalitete. Pogodba, ki jo je v imenu države sklenil ministrski tehnokrat Rado Bohinc, pa prinaša tudi nekatere povsem konkretne posledice za represivno suverenost države Slovenije. Pogodba o sodelovanju avstrijske in slovenske policije je namreč po besedah domačega ministra zelo široko zasnovan sporazum, ki vključuje raznovrstne oblike poglobljenega čezmejnega sodelovanja, po katerem policiji obeh držav skupno ne prevzemata zgolj odgovornost za varnost ob mejah, ampak tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj in vzdrževanju javnega reda in miru.

Vse lepo in prav, toda leporečje uradnikov notranjega ministrstva, ki polagajo besede v usta notranjega ministra, je vseeno potrebno nekoliko vzeti pod drobnogled, saj opozarja na kar nekaj kričečih dejstev, ki na zgledno sodelovanje represivnih organov Avstrije in Slovenije mečejo tudi nekoliko dvomljivo luč. Nenazadnje je treba v ustrezen kontekst, postaviti tudi samozadovoljno izjavo avstrijskega notranjega ministra Ernsta Strasserja, ki je domačim trobilom državotvornega diskurza navrgel, da s podpisom pogodbe o policijskem sodelovanju Avstrija vstopa na povsem novo območje. Podobne sporazume ima namreč Avstrija sklenjene le še z Nemčijo in Švico.

Država Slovenija tako vstopa v skupno represivno območje, v katerem lahko red delajo tudi avstrijski policisti. Dejstvo namreč je, da evropske meje, ki so jih domači evropski utopisti že pokopali, z naslednjim letom in vstopom domovine v Unijo le ne bodo kar tako odpravljene. Še več, avstrijska policija po novem ne bo odgovorna in pristojna zgolj za varovanje svoje nič več Schengenske meje, pač pa tudi za čezmejno posredovanje v zadnjem braniku evropske trdnjave, kar bo s priključitvijo postala Slovenija. Sporazum o policijskem sodelovanju namreč tudi povsem konkretno določa in omogoča tudi čezmejno preiskovanje kaznivih dejanj in vzdrževanje javnega reda in miru.

Če lahko za čezmejno preiskovanje kaznivih dejanj še nekako ugotovimo, da bi to še kako prav prišlo pri spodletelih aktivnostih bivših policijskih specialcev, ki so se na avstrijskih tleh poskušali v undercover kriminalnem početju, pa je čezmejno vzdrževanje javnega reda in miru dosti bolj usodno. Evropske policije sicer že tako ali tako po direktivah iz Bruslja zgledno sodelujejo, ob nekaterih manifestacijah sodobnih političnih gibanj pa smo bili že lahko priča čezmejnemu varnostnemu sodelovanju evropskih policij. Evolucija čezmejnega policijskega sodelovanja je tako pravzaprav zakasnela reakcija na razvoj gibanja za globalno pravičnost, ki je že zdavnaj preseglo okostenele nacionalne delitve.

Tudi slovenska policija pod vodstvom v lastno evropsko prihodnost zagledanega Rada Bohinca je s policijami iz sosednjih držav že sodelovala. Ob podalpskem snidenju Georga Busha in Vladimirja Putina so si tako domači represivci od hrvaških kolegov priročno isposodili kar dva vodna topova. Podpis pogodbe o policijskem sodelovanju z Avstrijo pa kaže, da se bo v prihodnje evropeiziral tudi domači represivni aparat. Na aktiviste, ki na domačih ulicah nasprotujejo globalnemu svetovnemu redu, tako v prihodnje ne bodo več merili hrvaški vodni topovi, pač pa evropsko-avstrijski. In kdo ve, nemara ni več daleč dan, ko bodo po aktivističnih glavah na slovenskih tleh družno z domačimi udarjali še avstrijski pendreki. To pa je tudi edini evropski moment, ki ga s sabo prinaša včerajšnji podpis pogodbe o čezmejnem sodelovanju avstrijskega in slovenskega represivnega aparata.

ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s čezmejnim sodelovanjem domače in avstrijske policije v zobeh, sem prispeval Tomaž Z.




Komentarji
komentiraj >>