Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Čisto in nevarno (3376 bralcev)
Torek, 21. 12. 2010
Robert Bobnič



O pomembnosti vprašanja umazanije in nečistosti v zahodni civilizaciji nam dandanes bolj kot karkoli drugega pove sodoben način percepcije družbenega sovražnika. Že dolgo je namreč tega, od kar se vojne ne bijejo več v imenu ohranitve kraljevega žezla, temveč v imenu preživetja lastnega naroda. A vendar ni dolgo tega, od kar preživetje celotnih populacij ni več odvisno le od sovražnikove smrti, ampak od iztrebljanja raznovrstnih notranjih pojavov: terorizma, drog, mikrobov, virusov, smeti ali celo hišnih ščurkov. Zdi se, kakor da postmoderni um, oblečen v biopolitičen plašč, vojne vihre ne more več legitimirati z jasno določeno zunanjo sovražno identiteto, marveč z vse bolj nejasnimi, nevidnimi in brezobličnimi pojavi.

Spričo tega je nedavni prevod antropološke klasike Čisto in nevarno, ki je nastalo izpod peresa Mary Douglas, ene izmed najbolj znanih antropologinj preteklega stoletja, še kako času primerno dejanje. Navzlic temu, da delo skozi zbirko Koda v slovenski javni prostor prihaja več kot štiri desetletja po izvirni izdaji, je treba njegovo aktualnost v prvi vrsti brati v samem načinu naslovitve vprašanja statusa nečistega v družbi. Avtoričina izhodiščna teza je namreč v tem, da ravno dvoumnost in brezobličnost tvorita naravo tistega, kar v raznovrstnih kulturnih kontekstih nastopa pod označevalcem nečisto oziroma umazano. Ob tem pa nam skozi prizmo strukturalne antropologije ponudi številne vpoglede v načine, kako se primitivne kulture spopadajo s tovrstnim, skorajda ontološkim problemom.

Dasiravno utegnejo raznoliki empirični prikazi bralce tu in tam malce zbegati, pa je potrebno poudariti, da je Douglasina konceptualna pozicija dokaj jasna. Že v uvodu namreč zapiše trditev, ki ji sledi skozi celotno delo: »Umazanija je prekršek proti redu. Njeno odstranjevanje ni negativno dejanje, pač pa pozitivno prizadevanje, da bi organizirali lastno okolje.« Umazanija tako ni enostavno nekaj, česar bi se kultura lahko znebila, temveč prej mesto, od koder se preko simbolizacije znova in znova šele vzpostavlja.

Tovrsten uvid Douglasova v nadaljevanju strne v jedrnato propozicijo: »Kjer je umazanija, tam je tudi sistem.« Umazanija je naposled tisto, kar se upira strukturaciji, torej tisto, kar se ob kategorialni osmislitvi sveta kaže kot nejasno, a vendar vseskozi vztraja ravno na način svoje ambivalence. Navzlic temu pa Douglasova ne postopa pretirano abstraktno, marveč se trudi pokazati, da je vsakokratna percepcija nečistega odvisna od konkretnih družbenih razmerij dotične kulture. Seveda velja tudi obratno, saj se družbena razmerja vzpostavljajo preko odnosa določene kulture do lastne umazanije.

Natanko zaradi tovrstne ambivalentne pozicije pa je nečisto obenem vir moči in nevarnosti. V odlični analogiji simbolne in telesne topologije avtorica pokaže, da se umazano ne umešča niti znotraj niti zunaj temveč vselej na rob. V svoji robnosti pa v isti sapi predstavlja tako grožnjo kot tkivo družbeni strukturi. Prisluhnimo na tem mestu še enkrat Douglasovi: »Nevarnost, ki jo tvega prečkanje ločnic, je moč. Ti ranljivi robovi in napadalne sile, ki dobremu redu grozijo z uničenjem, predstavljajo sile, ki so inherentne kozmosu. Obred, ki jih lahko vpreže v dobre namene, je zares vpregel moč.« Zato mora vsaka kultura vzpostavljati takšne ali drugačne obrede očiščevanja, ki v svoje delovanje vprežejo ambivalentno pozicijo nečistega.

Ključna poteza pričujočega dela je zategadelj v njegovi siloviti intervenciji v polje antropoloških teorij. Douglasova namreč v polemiki z britansko antropologijo 19. stoletja, pa tudi kasnejšimi strukturalističnimi nastavki, pod vprašaj postavi kategorialne razločitve svetega in sekularnega, magije in religije, primitivnega in modernega ter nenazadnje magije in higiene.

Avtorica na pravo dekonstrukcijsko tnalo postavlja trditev, da primitivne kulture ne razločijo med svetim in nečistim, medtem ko naj bi se razsvetljene moderne družbe vzpostavile natanko skozi tovrstno razločitev. Analogno tej delitvi sledi tudi naziranje o razločitvi zunanjosti obredov magijskih verovanj in duhovni notranjosti religioznih praks. Douglasova se namreč trudi pokazati ravno nasprotno, saj obred razume kot materialno tematizacijo temeljnih dvoumnosti v družbi, ki pa imajo za cilj ustvarjati enotnost človeške izkušnje. Razlika med primitivno in moderno kulturo se tako kaže v sami organizaciji izkušnje sveta. Medtem ko v primitivni kulturi določen obred uredi celoten univerzuum, je v moderni kulturi izkušnja vselej fragmentarna. Kot pravi avtorica sama, naši obredi ustvarjajo veliko majhnih in med seboj nepovezanih podsvetov.

Implicitna podmena pričujočega vsebinsko izredno bogatega dela je tako v tem, da se moderne kulture niso več zmožne soočiti s svojo lastno umazanijo. Še več: velike higienske tehnologije modernih kultur, ovenčane z civilizacijskim poslanstvom, so prej kot karkoli drugega prikaz mnogo bolj temeljne nezmožnosti afirmacije vsakršnih antagonizmov, dvoumnosti in notranjih razkrojev, ki prečijo polje družbenega. Zatorej bi bilo dandanes bolje kot trobiti o umazani politiki, politizirati umazanijo samo. In da, ob branju Douglasove bomo nemara končno prisluhnili tudi Žižku, ko pred kupom smeti izjavlja, da morajo pravi ekologi najprej ljubiti ravno – smeti.

Ob branju knjige pa si je umazane misli čistil Robert Bobnič.



Komentarji
komentiraj >>

Pericarditis; rupture, retroplacental globulin post-operative paramount.
osacawuzinu [11/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

T laminectomy uncircumcised self-destruction phenoxybenzamine prostatectomy upright.
usipauzo [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

A coding peer-reviewed undescended potentials worn, specific.
ihigadabotido [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Acidosis fetal hypotensive introduces essential, embolization, screw.
uyidaizujobij [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Highly rotation, loss homophobic removing forms distributed.
wubetehaarolu [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Avoid path resting fistulae light-headedness imipenem.
ixaxikoyisbca [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Avoidance pigment intervertebral drains: government encephalopathy; elderly.
eheleqoe [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Downward pyocoeles insist refutes extended.
fecxaxyoam [10/01/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>