OB SEDMIH

Včeraj je v Istanbulu nekaj tisoč ljudi pozdravilo prihod ladje Mavi Marmara, na kateri so 31. maja letos izraelske sile opresije med napadom nanjo ubile 9 aktivistov, ki so v protestu proti izraelskemu embargu v Gazi na okupirano območje prinašali dobrine. Nad upravičeno jezno množico so valovale turške in palestinske zastave, ob potrjevanju Alahove veličine pa so se slišale še zahteve po padcu Izraela.

Turška humanitarna organizacija, ki ima v lasti Mavi Marmaro je ob tem napovedala, da bo zdaj popravljena ladja ob obletnici izraelskega napada nanjo, 31. maja 2011 torej, del nove humanitarne flotile namenjene v Gazo. Tudi danes pa bo več sto aktivistov, večinoma iz Azije, preko morja, kjer velja izraelska blokada, skušalo priti na okupirano območje.

Bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja v Salzburgu čaka drugo zasliševanje, na katerem se bo presojalo o nadaljevanju postopka za njegovo izročitev Hrvaški. Če ga bo med procesom zagrabilo domotožje pa bo lahko pristal na poenostavljen postopek izročitve in se tako v domovino vrnil še letos. Tam mu bodo sodili zaradi suma sodelovanja pri oškodovanju državne blagajne za najmanj šest milijonov evrov.

O kraji nekoliko večjih denarcev pa bo razsojalo Moskovsko sodišče. Začenja se namreč branje sodbe nekdanjemu direktorju naftne družbe Jukos Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu nekdanjemu poslovnemu partnerju Platonu Lebedevu. Oba sta zaradi goljufije in utaje davkov sicer že pet let v čuzi, tokrat pa se jima sodi zaradi pranja denarja in kraje nafte v vrednosti 27-ih milijard dolarjev. Grozi jima dodatnih 14 let zapora, po nekaterih kafkovsko navdahnjenih napovedih pa bo branje sodbe trajalo več dni, morda celo več tednov.

OB OSMIH

Medtem ko samozvani predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbagbo vztraja na mestu predsednika države in je njegov nasprotnik, po mednarodni skupnosti legitimni zmagovalec zadnjih volitev Alassane Outtara skupaj s svojo vlado zaprt v hotelu Golf v Abidžanu, je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav napovedala, da bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva vključno z legitimno silo, da se udejani volja, ki jo je izrazilo ljudstvo Slonokoščene obale.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil besede zunanjega ministra Avigdorja Liebermana, po katerih se Izrael ne bo opravičil za napad na turško ladjo s humanitarno pomočjo maja letos, v katerem je bilo ubitih devet aktivistov s turškim državljanstvom. Šlo naj bi zgolj za osebno mnenje zunanjega ministra, vendar pa ima opravičilo v Izraelu močne nasprotnike, saj bi to pomenilo večjo ranljivost izraelske vojske in države za sojenje na mednarodnem kazenskem sodišču.

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je povedal, da je sklenil 1,5 milijona vreden posel pisanja svoje avtobiografije. Novica je prišla na dan potem ko je Daniel Schmitt, nekdanji Assangeov sodelavec, ki naj bi se z Assangeom in Wikileaksom razšel zaradi osebnih, etičnih in političnih razlik, napovedal knjigo, v kateri bo sam pisal o Assangeu in kontroverzni internetni strani.

Predstavniki sedmih sindikalnih konfederacij bodo predstavili najnovejša stališča do sprejetega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga prejšnji teden po odložilnem vetu državnega sveta ponovno sprejeli v državnem zboru. Sindikalne konfederacije so sedemnajstega tega meseca potrdile enotnost v nasprotovanju zakonu, v najkasneje enajstih dneh pa se bo začelo zbiranje potrebnih podpisov za referendum o spornem zakonu.

OB DEVETIH

V Britoffu ob osmih smo poročali o pritiskih Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav na samooklicanega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagba. Prav tako je stranka zmagovalca novembrskih volitev Alassaneja Outtare državljane pozvala k civilni nepokorščini in splošni stavki od danes dalje, vse do odstopa donedavnega predsednika Gbagbe.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je potrdil govorice, da bodo nekateri teroristični osumljenci ostali zaprti za nedoločen čas, brez obtožnic in sojenja. Tako naj bi nekaterim osumljencem v prihodnje sodili na zveznih sodiščih, drugim na spornejših vojaških, tretji pa bodo zaprti brez sojenja in oprijemljivega upanja na prostost. Šlo naj bi za ujetnike proti katerim nimajo dovolj trnih dokazov za obsodbo na sodišču. Torej take, ki bi jih po vsem sodeč morali izpustiti.

Predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Klemen Grošelj naj bi se danes sestal z generalnim direktorjem družbe Alešom Haucom ter ga skušal prepričati v odstop s položaja. Vzrok za menjavo Hauca so nadzorniki našli v pravnem mnenju, ki naj bi kazalo dovolj utemeljenih sumov za nekatera sporna dejanja. Ta pa po Grošlju niso povezana s spornimi brezplačniki in previsokim izplačilom plače.

Dogodku, po katerem so se zvesti uživalci alkohola v državi spraševali, čemu s tako samoumevnostjo skesano odstopa minister Gjerkeš, sledi Pahorjev sestanek z novo DeSUSovo ministrsko kandidatko Dušo Trobec Bučan. Stranka je postavila ultimat, da ob njenem nesprejetju na mesto ministrice za lokalno samoupravo izstopajo iz koalicije, Pahor pa bo kandidatki verjetno predstavil svoje zamisli o ukinjanju ministrskih mest brez listnice.

OB DESETIH

Generalni sekretar Ban Ki-moon je obtožil nasilje, ki se je na božič odvijalo v centralni Nigeriji v okolici mesta Jos. V tokratnih etničnih nemirih ob krščanskem prazniku, ki so mu sledili spopadi med oboroženimi skupinami je v eksplozijah in napadih na javna mesta umrlo 38 ljudi, okoli 70 pa je ranjenih. Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan je ob tem dejal, da bo država naredila vse, da bo stvar raziskana in da se bodo napadalci znašli pred sodiščem.

Kitajske oblasti so aretirale šest ljudi in zaprle skoraj 30 vinskih kleti iz okrožja Changli v provinci Hebei, tako imenovanem kitajskem Bordeauxu, saj so v vinu, ki ga tam proizvajajo odkrili kemične dodatke, ki bi lahko slabo vplivali na zdravje uživalcev. Vinu naj bi dodajali sladko vodo, barvila in umetne arome, ki bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko bili rakotvorni in povzročili težave s srcem in ožiljem ter glavobole.

V Londonu se začenja sojenje devetim osebam, osumljenim načrtovanja enega ali več terorističnih napadov, ki so jih aretirali prejšnji teden. Ti naj bi med 1. oktobrom in 20. novembrom letos načrtovali eksplozije s ciljem ogrožanja življenj ali povzročanja gmotne škode. Aretiranih je bilo sicer dvanajst oseb, tožilstvo pa se je na podlagi dokazov protiteroristične enote policije odločilo za vložitev obtožnice za deveterico aretiranih.

Iz vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu so včeraj izstrelili rusko raketo proton in tako v vesolje ponesli satelit, ki bo gospodinjstvom po vukojebinah Evrope, kjer prek kopenskih kablov ne dobijo spodobne povezave, omogočil boljšo povezavo na medmrežje. Gre za drugi tak satelit, ki s širokopasovnim internetom oskrbuje področje Evrope, pozdravljamo pa ga tudi tisti, ki imamo probleme z dostojno povezavo v evropskih rovtah sredi Ljubljane.

BritOFF-e je preštihal Goran.