Maroške oblasti so aretirale 6 domnevnih teroristov, ki naj bi načrtovali napade z avtomobili bombami v Maroku in drugih državah. Prijeti naj bi se s pomočjo interneta poučili o izdelavi bomb in načrtovali napade na nekatere tuje tarče v Maroku in na več državnih institucij ter varnostnih objektov. Osumljence naj bi aretirali že okoli 10. decembra v maroških mestih Oujda, Nador in Casablanca.
Ukrajinske oblasti so zaradi suma korupcije odredile dvomesečni pripor za nekdanjega notranjega ministra Jurija Lucenka. Lucenko, sicer politični zaveznik nekdanje ukrajinske premierke in sedanje voditeljice opozicije Julije Timošenko, je obtožen zlorab položaja in nezakonitega prejemanja denarja. Nekdanji ukrajinski notranji minister, ki bo v priporu ostal do zaslišanja, je obtožbe že zanikal in jih označil za politično motivirane. Priprtje je po njegovo besedah še en dokaz politike zastraševanja družbe in nasilja proti opoziciji.
Jurija Lecenka očitno čaka podoben scenarij kot nekdanjega predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja. Ta na vnovičnem zaslišanju pri preiskovalni sodnici v Salzburgu ni pristal na poenostavljen postopek izročitve Hrvaški. Tega je Sanader zavrnil na predlog svojega odvetnika, saj njegovi zagovorniki na Hrvaškem še niso dobili vpogleda v spis primera. Sodišče v Salzburgu je zaradi begosumnosti in možnosti vpliva na preiskavo bivšemu hrvaškemu premieru podaljšalo pripor še za mesec dni. Na novo naj bi ga zaslišali 27. januarja prihodnje leto.
Medtem pa se s Sanaderjevo domnevno koruptivno dejavnostjo še naprej ukvarjajo tudi preiskovalci na Hrvaškem. Policisti in rubežniki so iz Sanaderjeve vile v Zagrebu po nalogu sodišča že odnesli umetnine. Začasni odvzem premoženja v skupni vrednosti nad 200.000 evrov je sodišče odvzelo kot jamstvo, da bo država lahko dobila denar, če bo sodišče Sanaderju pravnomočno dokazalo krivdo.
Nova objavljena ameriška depeša iz Slovenije razkriva, da takratni zunanji minister Dimitrij Rupel leta 2008 ni podlegel pritiskom ZDA, da bi med rusko-gruzijskim vojaškim spopadom obsodil dejanja Rusije. Kot je razvidno iz depeše ameriškega veleposlanika v Ljubljani Yousifa Ghafarija, nastale 14. avgusta 2008, naj bi Ghafari pritisnil na Rupla, da bi prenesel ameriško zaskrbljenost in obsodil Rusijo, slovenski zunanji minister pa se na to ni odzval. Kot je zapisal nekdanji veleposlanik Združenih držav v Sloveniji, je Rupel sicer delil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Gruziji, a je želel pred vsakršnimi odzivi najprej govoriti z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Rupel naj bi takrat zagovarjal enotno stališče Evropske unije do gruzijskega vprašanja.
Koalicijski Desus tudi po sestanku premiera Boruta Pahorja z njihovo kandidatko za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dušo Trobec Bučan, pogojuje imenovanje njihove kandidatke z obstankom v koaliciji. Kot je dejal predsednik Desusa Karl Erjavec, bi bila vnovična zavrnitev njihovega predloga prehud udarec za stranko, da bi še naprej vztrajala v koaliciji. Na Desusovo vztrajanje so se odzvale ostale koalicijske stranke. Za poslansko skupino Zares je odstop ministra Gjerkeša idealna priložnost za ukinitev ministrstva, prav tako pa so proti, po njihovem, gnilemu kompromisu tudi poslanci Socialnih demokratov. Z Desusovim pogojevanjem so nezadovoljni tudi v poslanski skupini LDS. Govorili smo z vodjo le-te, Borutom Sajovicem.