OFF NAPOVEDNIK
Naravne katastrofe na Japonskem krojijo tudi tamkajšnjo kulturno ponudbo. Nedavni katastrofalni potres in cunami, ki mu je sledil, sta deželo na Daljnem vzhodu spravila v izredne razmere, kulturno življenje pa za nekaj časa v pozabo. Še tisto, kar pa ga je v nastalih razmerah ostalo, je podvrženo moralnim filtrom primernosti in neprimernosti.
Brez sugeriranja oblasti, ki so se znašle v eni težjih situacij povojne Japosnke, so tako pri Warner Entertainmentu za Japonsko z rednega kinosporeda umaknili film Clinta Eastwooda o cunamiju „Hereafter“. Kot je ocenil predstavnik Warner Entertainmenta za Japonsko Satoru Otani, prizori cunamija, prikazani v Eastwoodovem filmu, v nastalih težkih trenutkih za Japonsko niso primerni. Film so zato predčasno umaknili s sporeda več kot 180 japonskih kinematografov, pa čeprav bi ga morali predvajati do konca marca.
Nedavni potres na Japonskem in cunami, ki mu je sledil, sta sicer po uradnih podatkih zahtevala okoli 1700 življenj, vendar oblasti ocenjujejo, da je žrtev precej več. Njihovo število naj bi preseglo tudi število 10.000.
Vi pa berete zaradi neprimernosti večkrat predvajani OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Zapleti z japonsko nuklearko Fukušima 1, ki so jo po katastrofanlem potresu doletele mehanska napaka na sistemu hlajenja treh reaktrojev in eksploziji, se poglabljalo. V nuklearki je prišlo še do tretje vodikove eksplozije, tokrat na reaktorju številka dve. Kasneje je zagorelo še v četrtem reaktorju, iz tretjega pa so opazili uhajanje belega dima. Da razmere v nuklearki Fukušima 1 postajajo kritične, je na tiskovni konferenci priznal tudi japosnki premier Naoto Kan, ki pa je državljane kljub temu pozval k mirnosti in zbranosti.
Japonska vlada je po zadnji nezgodi v nuklearki sporočila, da je po tretji eksploziji stopnja radiaktivnega sevanja že nevarna za zdravje ljudi. Prebivalce, ki živijo v radiu 20 kilometrov od elektrarne, so zaradi tega že evakuirali, tistim, ki prebivajo v radiu 30 kilometrov, pa so svetovali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Zaradi povečanega sevanja so po zadnji eksploziji zaprli zračni prostor nad Fukušimo. Območje prepovedi preletov velja za območje v premeru 30 kilometrov okoli reaktorjev. Kasneje je japonska vlada sporočila, da se je stopnja sevanja znižala.
Po poročanju južnokorejskih državnih medijev naj bi Severna Koreja izrazila pripravljenost za šeststranske pogovore o svojem programu bogatenja urana. Severnokorejske oblasti naj bi takšno zagotovilo med njegovim nedavnim obiskom Pjongjanga dale posebnemu ruskemu odposlancu in namestniku ruskega zunanjega ministra Alekseju Borodavkinu. Da ima zmogljivosti za bogatenje urana, je sicer Severna Koreja priznala lani, a ob tem zagotavila, da ga namerava uporabiti zgolj v miroljubne namene.
V Libiji se nadaljujejo boji med silami, zvestimi libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, in uporniki. Nadaljujejo se spopadi za naftno mesto Benga, ki je sicer že včeraj prišlo v roke Gadafijevih sil, pa ga je nato upornikom uspelo ponovno zasesti, pozornost pa se počasi preusmerja na mesto Adždabija. Zadnjo oviro pred uporniško trdnjavo, mestom Bengazi, so Gadafijeve sile napadle z letali. Na obrobju in v središču mesta so odjeknile številne eksplozije, po poročanju očividcev pa naj bi bil ubit en upornik.
Medtem je v Tripoli prispel odposlanec Združenih narodov in nekdanji jordanski zunanji minister Abdull Ilah Khatib. V pogovoru z libijskim zunanjim ministrom Mousso Kuso je skušal doseči prekinitev nasilja, hkrati pa tudi dovoljenje za vstop humanitarnih organizacij v državo. O libijski krizi se bodo v Parizu pogovarjali tudi zunanji ministri držav G8, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa bo francosko prestolnico izkoristila za pogovore z voditeljem libijske opozicije Mahmudom Džibrilom. Moamer Gadafi medtem ostaja neomajen. V pogovoru za italijanski časnik Il Giornale (izg. il đornale) je upor proti njegovemu režimu označil za izgubljeno stvar, upornikom pa prepustil le dve možnosti – da se predajo ali pa pobegnejo.
Na italijanski otok Lampedusa je prispelo več kot 1500 beguncev iz Tunizije. Prišleki so na otok pripluli z 21 ladijami, med njimi pa je bilo tudi nekaj žensk in otrok. Eden od čolnov s 40 migranti na krovu naj bi se potopil v bližini tunizijske obale, pri čemer naj bi nekaj ljudi uspeli rešiti, nekaj pa jih še vedno pogrešajo. Tunizijske oblasti nesreče niso potrdile, so pa na kraj poslale vojaško plovilo. Od začetka protivladnih uporov v Tuniziji je po navedbah italijanskih oblasti na Lampeduso, Tuniziji najbližji italijanski otok, prišlo skoraj 10 tisoč ljudi, kar je več kot v celem letu lani.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo sodbo v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine, Ivana Čermaka in Mladena Markača izreklo aprila. Vsi trije generali so obtoženi poveljniške odgovornosti za zločine nad srbskimi civilisti v času med in po hrvaški operaciji Nevihta avgusta 1995. Sojenje se je začelo marca 2008, zadnjo pričo pa so zaslišali junija lani. Haaško tožilstvo zahteva 27 leta zapora za Gotovino, 23 za Markača in 17 za Čermaka.
Medtem pa je francosko sodišče razsodilo, da morata nekdanja voditelja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in Biljana Plavšić družini Kovač zaradi zločinov, storjenih nad njo v Foči leta 1992, izplačati 200.000 evrov odškodnine. Sodišče je razsodilo, da sta Karadžić in Plavišićeva odgovorna za utrpelo škodo, ki so jo Kovačevim aprila 1992 povzorčile srbske enote, ko so nekatere člane družine mučile in ubile, njihovo hišo pa požgale. Gre za prvo tovrstno razsodbo kakega sodišča v Evropi, sprejeto še pred končanjem sojenja Karadžiću pred haaškim mednarodnim sodiščem.
Nemčija bo v luči jedrskih težav na Japonskem začasno ustavila 7 od 17 nemških jedrskih elektrarn, starejših od 30 let. Takšno odločitev je nemška kanclerka Angela Merkel sprejela po sestanku s predsedniki vlad tistih zveznih dežel, v katerih stojijo nuklearke. Že včeraj je Merkovla sporočila, da bo Nemčija za tri mesece zamrznila odločitev o podaljšanju delovanja nemških elektrarn. Do 15. junija, ko se omenjeni moratorij izteče, pa naj bi nemška vlada pridobila vse odgovore na varnostna vprašanja, na podlagi katerih bodo določili smernice bodoče energetske politike.
Za prevetrtitev energetske politike in stresni test za edino domačo jedrsko elektrarno v Krškem pa se ob dogodkih na Japonskem zavzemajo v zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije. Pogovarjali smo se s predsednikom stranke Vladom Čušem.
Uprava za jedrsko varnost se je na dogajanje na Japonskem odzvala z oceno, da glede na znane informacije o izpustih in oddaljenost Japonske od Slovenije ni možnosti za radiološke vplive iz Daljnega vzhoda na deželo pod Alpami. Uprava ob tem ocenjujeje, da bo saniranje posledic na Japonskem trajalo nekaj časa, zagotovila pa je tudi, da je za edino domačo muklearko v Krškem z vidika protipotresne varnosti dobro poskrbljeno. Pri Zelenih Slovenije se o ocenah uprave ne želijo izrekati, kljub temu pa menijo...