SEDMA
Madžarski parlament naj bi danes glasoval o osnutku nove ustave, ki je v določeni meri že razburil tako madžarsko kot evropsko javnost, tudi slovensko. Na kratko: krči artikulacijo na področju manjšin, določa nadzor nad javnim dolgom, definira poroko kot zvezo med moškim in žensko, preambula pa se začne z navedbo “naj Bog blagoslovi madžarsko”. Podpora novi ustavi je v madžarskem parlamentu zagotovljena, saj ima vladajoča stranka Fidesz potrebno dvetretjinsko večino. Predsednik Pal Schmitt naj bi jo podpisal 25. aprila, veljati naj bi začela 1. januarja 2012.

Koalicijska Stranka nacionalne koalicije je tesna zmagovalka parlamentarnih volitev na Finskem. Velika zmagovalka je doslej majhna skrajno desna stranka Pravi Finci. Ta je pridobila kar 41 sedežev v 200-članskem parlamentu, le sedež manj kot vodilna Stranka nacionalne koalicije. Predsednik stranke in zato hkrati njbolj pravi Finec je Timo Soini.

Britanski premier David Cameron je zatrdil, da kopenske invazije v Libiji ne bo, saj to izrecno prepoveduje resolucija Varnostnega sveta. Francoski predednik Sarkozy je, na drugi strani, pred tedni dejal, da je mednarodna skupnost fleksibilna. Po potrebi se resolucije svetovne organizacije lahko tudi dopolnijo. Predsednik Evropske unije Herman Van Rompuy pa je v pogovoru za več francoskih medijev dejal, da je glavni cilj mednarodne misije v Libiji odhod Moamerja Gadafija.

V Kijevu se je v nedeljo zbralo okoli 2000 ljudi, ki so pred 25 leti sodelovali pri odstranjevanju posledic jedrske nesreče v Černobilu. Tako imenovani likvidatorji so protestirali proti krčenju ugodnosti in pokojnin, ki so jih prejeli kot odškodnino zaradi izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju med reševalno operacijo. Teden dni pred 25-obletnico černobilske katastrofe lahko tako med množico 600.000 likvidatorjev, ki so jih sovjetske oblasti mobilizirale za čiščenje radioaktivnega materiala, najdete večinoma mlade upokojence, ki se jim je pokojnina od januarja znižala s 1700 na 1200 ukrajinskih hriven. S 145 na približno 100 evrov, po naše.

OSMA
Francoske oblasti so odpovedale vse potniške vlake iz Ventimiglie proti Franciji. Za to so se odločile zaradi napovedanega prihoda več sto protestnikov in tunizijskih priseljencev z vlakom. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je prek veleposlaništva v Parizu vložil protest.

Iranski notranji minister Mostafa Mohamed Nadžar je napovedal, da bodo parlamentarne volitve v državi 2. marca prihodnje leto. Sedanjemu sklicu 290-članskega parlamenta, v katerem imajo večino konservativci, predseduje Ali Laridžani, ki je bil večkrat kritičen do predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, posebej do njegove gospodarske politike. Pri kandidaturah za volitve ima v Iranu izjemno seveda pomembno vlogo skrajno konservativni svet varuhov, ki potrjuje kandidate in tudi končne izide volitev.

Kubanski predsednik Raul Castro se je ob začetku kongresa kubanske komunistične partije izrekel za omejitev mandata političnih voditeljev na dva zaporedna petletna mandata ter obljubil "sistematično pomladitev" vlade, katere člani imajo v povprečju 70 let.

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame po navedbah New York Timesa intenzivno išče državo, ki bi sprejela libijskega samodržca Moamerja Gadafija. Seznam držav naj bi bil precej kratek. Sprejele naj bi ga lahko le tiste, ki niso pogodbenice rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, saj Gadafiju grozi tožba zaradi nasilnega zatrtja ljudskega upora. "V Iraku smo se naučili nekaj lekcij in ena od pomembnejših je ta, da morajo biti za spremembo režima odgovorni Libijci sami, ne pa mi," je za časnik dejal visok predstavnik Obamove administracije.

DEVETA
V Nigeriji je na sobotnih predsedniških volitvah po preštetju glasov v 35 od skupno 36 zveznih dežel v vodstvu sedanji predsednik in favorit pretežno krščanskega južnega dela države, Goodluck Jonathan. Po neuradnih začasnih rezultatih je zanj glasovalo 22 milijonov volivcev, na drugo mesto pa se je z 10,8 milijona glasov uvrstil nekdanji vojaški voditelj Muhamed Buhari.

Jug Kitajske je ob koncu tedna zajelo obilno deževje s točo, ki je po zadnjih podatkih zahtevalo 17 smrtnih žrtev, 118 ljudi pa je bilo ranjenih. Najhuje sta bili prizadeti provinci Guangdong in Guizhou. Večina ljudi je umrla, ko so nanje padle razbitine hiš, ki so bile v neurju poškodovane ali so se porušile.

Generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte Abdulah Salem el Badri je na srečanju azijskih ministrov, pristojnih za energetiki dejal, da so proizvajalci nafte zaskrbljeni zaradi visokih cen črnega zlata, a zagotovil, da so trgi primerno preskrbljeni. Kaj je razlog, da je monopolistični grozd proizvajalcev tekočega energenta zaskrbljen? Bi morebiti raje videli nizke cene in presahnjena naftna polja?

Sindikalisti, ki zastopajo delavce črnomaljskega Secopa, kjer bodo do konca leta 2012 zaradi selitve proizvodnje na Sloveško po napovedih odpustili 650 delavcev, bodo začeli pogajanja s predstavniki podjetja.

DESETA
Na jugu ZDA še vedno divjajo nevihte in tornadi, ki so do zdaj zahtevali 46 življenj. Najhuje je v Severni Karolini, kjer reševalci še vedno iščejo morebitne preživele. Oblasti v omenjeni zvezni državi so razglasile izredne razmere, saj je območje v zadnjih treh dneh prizadelo že 62 tornadov, v katerih je življenje izgubilo 21 ljudi, več deset je bilo ranjenih. Brez elektrike je ostalo približno 200.000 domov.

Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota Motor je, prvič po potresu in cunamiju, ki sta Japonsko prizadela 11. marca, zagnal proizvodnjo v vseh tovarnah po državi. Ker se največji avtomobilski proizvajalec na svetu sooča s pomanjkanjem delov, bodo tovarne obratovale s polovično zmogljivostjo.

V tretjem največjem libijskem mestu Misrati je bilo od začetka napadov sil libijskega voditelja Moamerja Gadafija pred šestimi tedni ubitih okoli tisoč ljudi, 3000 pa je ranjenih. Med mrtvimi je po navedbah zdravniških virov okoli 80 odstotkov civilistov. Osebje v tamkajšnji bolnišnici je zabeležilo nenadno povečanje števila ljudi s strelnimi ranami v glavi ali vratu, kar kaže na aktivnosti ostrostrelcev. Velik delež preostalih poškodb kaže tudi na morebitno uporabo prepovedanih kasetnih bomb.

Slovenski poslanci bodo na torkovem zasedanju obravnavali zakon o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. SDS-ov predlog bo najverjetneje padel, saj se je vlada, sklicujoč se na mednarodno prakso, arbitrarnost rešitev in pravico do zasebnosti, do njega opredelila odklonilno. Katarina Kresal, Patrick Vlačič in Borut Pahor bodo, če povlečemo črto, na koki tudi vnaprej funkcionirali neovirano, kar je znal biti posreden povod, da se je Janševa stranka zadeve sploh lotila.

To ponedeljkovo jutro je po BritOFFih krampal Lan.